Z mešanimi občutki v prepolni letališki zgradbi Munchenskega letališča neodločno stopam za ostalimi potniki na letalo za Shanghay. Kot da tokrat nimam pravih smernic, se umikam komolcem in torbam Azijcev, Evropejcev, črncev. Številni otroci popestrijo dogajanje z jokom, smehom, prerivanjem in preskakovanjem prtljage. Tudi med poletom. Po dvanajstih urah leta so še bolj nemirni in sedaj razdraženi. Tudi odrasli.
Prav po Kitajsko netočna Pia me seveda ne čaka na letališču (kakor sva bili dogovorjeni). Znajdem se v nepopisni gneči počasi se pretakajoče množice ljudi in vonjev, ki vrvi tudi v zvokih. In mobitel tukaj ne dela! Informatorji Expa so (na srečo) povsod in mi prijazno ponudijo telefon za klic (brez plačila!!!). Kar odleže mi, ko Pia z nasmehom in le malo obžalovanja pove, da je na cesti gneča, da so zastoji (kot da niso vsak dan!) in da s taksistko zamujata. Od sreče, da se je oglasila, pozabim na jezo, nemoč in čas. Sedaj že hrabra in pogumna se zazrem po letališki avli, med tem pa odrivam nadležne taksiste, ki se ponujajo. Shanghay – drugič, tretjič ali kolikič že? Ah, saj ni pomembno - da sem le prispela in ponovno prestala ta let. Če me ne premaga domotožje in nostalgija po Evropi, se bo vse izšlo!
Z dežjem poplaknjene ceste in razkrito nebo – sprejem, ki se v naslednjih dneh spremeni v vročinsko vlažno bombo, v pečico, ki žari in hlapi v enem. Želja po nakupovanju kmalu splahni, zato pa so toliko bolj dobrodošli sejemski prostori, ki so prijetna oaza sredi tega petindvajset milijonskega mesta s sedemnajst distrikti! Zavidljive številke? Morda, dokler se ne srečaš z enormnimi dimenzijami tega mesta, z nemočjo obvladovanja celotne infrastrukture in prevozov – tudi zame, ki sem sicer izvrstna v orientaciji in prilagajanju na vzhodu, je to dober zalogaj.
In magnetni vlak do sejemskega mesta – hitrost in čas v presežniku, ki ti vzame moč govora! Ob vstopu v mestece Expa (ki je velik kot Ljubljana z vso okolico) moraš natančno vedeti kaj želiš. Zabaviščni Disneyevi parki z več enotami, so mala šala v primerjavi s tem. Pa vendarle je povsod opaziti prijaznost in izredno pripravljenost pomagati. Presenečenje tega in naslednjega sejma: povsod je poudarek na surovinah. Veliko je naravnih surovin, ki so osnova prehranskim dodatkom in zlasti veliko antioksidantov. Povsod astaksantin – ime, pri katerem se ne morem izogniti asociaciji na zdravila za boljšo prekrvitev. A to je alga, je barvilo, je poosebljeno zdravje! Poplava rdečega prahu, ki ga pridobivajo iz klorofilne alge Haematococcus pluvialis. Za Haematoccocus pluvialis verjamejo, da akumulira največje zaloge astaksantina. No, astaksantin je glavni karotenoidni (rdeče oranžni) pigment, ki je v naravi prisoten v planktonu in nekaterih algah in ima izreden antioksidacijski potencial. Imenujejo ga tudi »kralj karotenoidov«. Pri nas komajda poznan, v Ameriki izredno popularen, v ostalih delih Evrope se povpraševanje stopnjuje.
Po klasifikaciji pripada skupini karotenoidov, ki jih v naravi proizvajajo mikroalge in nekatere rastline. Je rdečkast pigment, ki se v prirodi nahaja v različnih količinah le v določenih organizmih. Človek ga sam ne sintetizira. Astaksantin daje rdečkasto barvo večini škampov, rakov, jastogov, obarva meso lososa in predvsem drobnim rdečim algam. Ta pigment se uporablja v prehrambeni industriji, kozmetiki, v industriji živalske hrane. Njegova osnovna značilnost je močna antioksidativna aktivnost, ki izredno dobro vpliva na številne življenjske procese, posebej dobrodejen je pri odpravljanju zdravstvenih težav. Do sedaj izvedene znanstvene raziskave govore v prid astaksantinu, ki deluje izrazito antioksidativno in s tem tudi preventivno pred poškodbami z UV žarki, deluje protivnetno, zadržuje staranje kože in ostalih organov, tudi možganovine.
Kaj so karotenoidi? Karotenoidi so pigmenti, ki jih vnašamo v telo s hrano. S svojim antioksidativnim delovanjem ščitijo tkiva pred prostimi radikali, posebno učinkoviti so v zaščiti lipidnih membran. Tudi astaksantin, ki je član skupine karotenoidov, zelo učinkovito ščiti membrane celic.
Astaksantin ima prednost pred ostalimi antioksidanti: vitamina E in C sta aktivna le znotraj bilipidnegna sloja celične membrane, astaksantin pa deluje tako v membrani, kakor tudi ob njej. Na ta način je izredno učinkovit, saj direktno vpliva na vse mitohondrijske procese v celici, s čimer vpliva tudi na proces celičnega dihanja v celoti. Številne raziskave so dokazale, da je astaksantin v svoji aktivnosti do 550-krat močnejši od vitamina E in do 10-krat močnejši od beta karotena. Razen vloge v zaščiti pred UV fotooksidacijo, ščiti pred vnetji, karcinomi, pred infekti s Helicobacter pylori (želodčna bakterija), isti mehanizmi pa naj bi krepili imunost, krepili zdravje srca, jeter, oči, sklepov in prostate.
In kaj so antioksidanti? Delovanje antioksidantov je usmerjeno na lov za prostimi radikali v našem telesu. Prosti radikali so produkt molekul, ki poškodujejo naše celice. Vsak dan je naše telo izpostavljeno napadu vsaj deset tisočih prostih radikalov. Prosti radikali so nestabilne spojine kisika, ki so izgubili elektron zaradi metaboličnih procesov, stresa, kajenja, izpostavljenosti soncu, umazaniji in zaradi vsakodnevnih psihičnih in fizičnih preobremenitev. Te molekule krožijo po telesu in z željo, da bi se stabilizirale, zato drugim molekulam »kradejo« elektrone. Ko jim to uspe, iz stabilnih molekul spet sproščajo nove proste radikale, ob tem pa spotoma poškodujejo zdrave celice.
Antioksidanti imajo edinstveno sposobnost: njegova molekularna struktura omogoča, da preda svoj elektron svobodnemu radikalu in ga s tem stabilizira. Antioksidanti so torej lovilci prostih radikalov in igrajo veliko pomembnih vlog v boju proti oksidaciji (rjavenju in staranju) telesa. Številne znanstvene raziskave so razkrile, da je izrazito neravnovesje med prooksidanti in antioksidanti eden od osnovnih rizikov za pojav številnih degenerativnih bolezni, med katere prištevajo maligna obolenja, srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, artritis, spremembe makule v očesu in staranje nasploh.
Vse te odlične lastnosti so pripeljale astaksantin v ospredje tudi na veliki predstavitvi vseh držav sveta, pa tudi na »manjšem« sejmu (velik kot sejemski prostor v Dusseldorfu) vseh naravnih materialov. Tako me vse dni spremljajo informacije o svežini in ohranjanju mladosti, zdravja, aktivnosti in sreče.
In prav nič več se ne začudim, ko z mojo Pio veselo pohajkujeva po »njenem šanghajskem« distriktu in zavijeva na stadion. Množica ljudi, ki vsi veselo telovadi, teče in hodi v krogu po tekaški progi. Med njimi takoj opazim manjšo damo, zelo urejeno: v salonarjih, s torbico, svileno bluzo in ozkim krilom do kolen. Popolnoma skoncentrirana na hojo niti ne opazi mojih presenečenih pogledov, med tem ko mi Pia pojasnjuje, da je ta dama direktorica banke. Da je tukaj (v Shanghayu) povsem običajno, da zaposleni po delu zavijejo na stadion, kjer pridno prehodijo vsaj osem, če ne deset krogov (4 km), šele nato domov. Z mislimi potujem v domovino in tokrat prav otožno pomislim, česa vsega bi bila deležna v domačem okolju ob tovrstnem obnašanju. Žal! Še zmeraj z deljenim mnenjem o Kitajcih, moram priznati, da nas v prenekaterih življenjskih usmeritvah prekašajo. Vsekakor s skrbjo za lastno zdravje in odnosom do lastnega telesa! Zbiram vtise, posnemam telovadce in hodce in zatem med čudovito masažo stopal sklenem tako živeti tudi doma.