Bolezni ter stanja po operacijah srca in ožilja

Rimske terme so bile prvič pisno omenjene v Oglejski listini leta 1486, zares pa so zaživele po letu 1840, ko jih je kupil tržaški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich, ki se je pred tem tam zdravil in ozdravel.

Po letu 1848 so Rimske terme obiskali številni ugledni gostje, kot so angleška princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija, Napoleonova sestra, princesa Murat, avstrijski književnik Franz Grillparzer, srbski književnik Vuk Karađžić, cesar Ferdinand, nadvojvoda Janez in številni drugi.

Kot priznano zdraviliško mesto je Portorož zaslovel že v 13. stoletju, ko so benediktinci iz samostana Sv. Lovrenca pričeli z morsko vodo in slanico zdraviti revmatizem, prekomerno telesno težo in vodenico. Kmalu so začeli uvajati tudi metodologijo zdravljenja z naravnimi zdravilnimi dejavniki iz Sečoveljskih solin. Pri tem so se opirali na izkušnje romarjev, ki so se sami zdravili tako, da so se mazali z blatom, se sončili in zatem kopali v solinski vodi.

Vrelce v Radencih so odkrili leta 1833 in to je bil povod za razvoj zdravilišča, ki je skupaj z mineralno vodo »treh src« kmalu zaslovelo po vsem svetu. Vodo so dostavljali celo na cesarski dvor na Dunaju in papežem v Rim.

Radenci so eden redkih zdraviliških krajev v Evropi, ki se ponaša kar s štirimi naravnimi zdravilnimi dejavniki: mineralno in termalno vodo, zdravilnim blatom in blagim podnebjem – v povprečju 253 sončnih dni na leto. Po vsebnosti ogljikovega dioksida se voda iz Radencev uvršča med najbogatejše mineralne vode v Evropi.

Omenjena so že v 17. stoletju v Valvazorjevih delih, blagodejna klima pa dopolnjuje zdravilne učinke vrelca, kjer ima voda 32 °C in je oplemenitena z ogljikovim dioksidom, magnezijem in kalcijem. Terme ležijo sredi gozdov in travnikov, zdravilne učinke termalnega vrelca dopolnjujeta 
blaga klima in lepa narava.

Zaradi svoje ionske sestave in temperature je termalna voda zelo uporabna kot dopolnilo kompleksnih rehabilitacijskih programov.