Štajerska

Rimske terme so bile prvič pisno omenjene v Oglejski listini leta 1486, zares pa so zaživele po letu 1840, ko jih je kupil tržaški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich, ki se je pred tem tam zdravil in ozdravel.

Po letu 1848 so Rimske terme obiskali številni ugledni gostje, kot so angleška princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija, Napoleonova sestra, princesa Murat, avstrijski književnik Franz Grillparzer, srbski književnik Vuk Karađžić, cesar Ferdinand, nadvojvoda Janez in številni drugi.

Zdravilišče Zreče in Klimatsko turistični center Rogla delujeta kot temeljni del turističnega programa Unior d.d. Naravni zdravilni faktor na Rogli je klima – sklep o tem je, na podlagi desetletnih opazovanj in meritev, sprejelo ministrstvo za zdravje, naravni faktor v Termah Zreče pa je akrotermalna voda. Akratotermalna zdravilna voda z visoko vsebnostjo kalcija, magnezija, hidrogenkarbonata, temperature 34,5 °C na izviru, je verificiran zdravilni dejavnik, ki je izjemnega pomena v postopkih balneo rehabilitacije.

Ob jugovzhodnem vznožju hriba Lom je že v 16. stoletju iz zemlje privrela voda – in od takrat je termalni vrelec v dolino Toplice privabljal vse ki so cenili moč naravnega. Danes je Zdravilišče Topolšica programsko usmerjeno v rehabilitacijo in zdravljenje bolezni in poškodb gibalnega ter živčno-mišičnega sistema.

V postopke rehabilitacije in zdravljenja je kot osnovni dejavnik vključena hipotermalna voda s temperaturo 32 °C.

Zdravilišče Rogaška, ki v javnosti že od leta 2008 nastopa z imenom Medical center Rogaška, je največje in najstarejše slovensko zdravilišče. Legenda pravi, da je zdravilni rogaški vrelec nastal po naročilu Apolona, boga sonca, ki je ukazal krilatemu konju Pegazu, naj na kraju med Rogatcem in Sv. Križem udari s kopitom in odpre rogaški vrelec, ki bo ljudem pomagal do ozdravitve. Sicer pa so zdravilne učinke mineralne vode začeli odkrivati že zelo zgodaj. Že leta 1579 je slavni alkimist Leonhardt Thurneysser izdelal in v svojem delu Pison objavil prvo analizo rogaške vode.

Ustno izročilo pravi, da so baroni iz Miljane imeli svoje kopališče v Harinih Zlakah že pred štirimi stoletji, domačinke pa so v toplem bistrem potočku bose prale perilo tudi v najhujših zimah. Topla voda je učinkovito odpravljala bolečine v nogah – z njeno pomočjo pa so se hitro in brez gnojenja celile rane.

Na Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu, ki leži med vinorodnimi Slovenskimi goricami in Halozami, so se razvile ene najmlajših slovenskih term. Naravna voda prihaja iz globine 1065 m in pronica skozi več vodo propustnih peščenih slojev.

Znani alkimist Thyrneisen je vrelce v Laškem že leta 1572 opisoval v svojih raziskavah. Zdravilišče Laško deluje od leta 1854, prve sodobne analize pa nosijo datum 1860. Vse do leta 1953 so v zdravilišču zdravili najrazličnejše bolezni in motnje, za katere so izkustveno ocenjevali, da jih terapije blažijo, takrat pa so na pobudo ortopedske klinike in zdravstvenega ministrstva v Ljubljani ustanovili Zavod za medicinsko rehabilitacijo Laško. Odtlej je bilo zdravilišče namenjeno zdravljenju vojnih invalidov in posameznikom z okvarami in prizadetostjo gibal.

Topli vrelec na Dobrni so poznali že stari Kelti in Rimljani, za zdravstvene namene so ga pričeli uporabljati davnega leta 1403, od leta 1542 pa velja termalna voda na Dobrni za idealno sredstvo pri zdravljenju ginekoloških in uroloških obolenj, revmatičnih in revmatizmu sorodnih obolenj, zdravljenju bolezni in poškodb gibalnega sistema.