Znanje

Poškodbe in bolezni roke

Zagotovo je celotna človekova delovna sposobnost odvisna od funkcij roke, še posebno od dlani s prstov. Na žalost pa sodobni način življenja in dela vse pogosteje pogojuje nastanek poškodb in bolezni roke. To vodi v zmanjšanje delovne sposobnosti posameznika, velikokrat celo v invalidnost, zelo pogosto prav v najproduktivnejšem obdobju človekovega življenja.

Pogovor s kožo

Pogosto sledimo modnim zapovedim in reklamnim smernicam, ki so zelo zapeljive in obljubljajo čudeže! Mi jim verjamemo in nasedamo, čeprav nekje od osnovne šole naprej vemo, da čudežev ni. V kozmetiki pa – morda? Ali pa so dobri rezultati resničen odraz dobre nega skozi čas in znanja v celostnem pristopu?!

Osteoporoza: Vodnik po programu vaj

Vadba in rekreacija sta pomemben korak k izboljšanju vašega zdravja in višji kvaliteti življenja. Fizioterapevtski programi zajemajo vse primerne vaje in načine vadbe pri osteoporozo, namen pa je zmanjšati posledice, predvsem preprečiti večjo oviranost v gibanju (nepokretnost). Primerna fizična aktivnost namreč pomaga preprečevati in nadomeščati izgubo kostne mase, večja okretnost zagotavlja manjšo pogostost padcev – manj zlomov.

Osteoporoza: So potrebna zgolj zdravila?

Pri večini bolnic je bilo ugotovljeno pomanjkanje vitamina D, kalcija in beljakovin v prehrani. Zato so tudi vam dodatno predpisali vitamin D, ki ga boste uživali v obliki kapsul ali, kot jih sedaj zelo radi imenujemo, perl.
Dodatni ukrepi, ki so priporočljivi in v svetu že uveljavljeni, so: pravilna in primerna zdrava prehrana, veliko gibanja in povečevanje telesne aktivnosti. Sočasno priporočamo previdnostne ukrepe, ki so usmerjeni predvsem na življenjske aktivnosti.

Ohranimo živahne sklepe

Kosti služijo za oporo, za prenašanje obremenitev, za zaščito (možgani, srce, pljuča), za zaloge (minerali), so v pomoč gradnji krvnih celic. S pomočjo sklepov in tetiv postane okostje gibljivo, za premike so odgovorne mišice. Naš gibalni sistem je izredno fleksibilen, kar pomeni, da se odziva na naše vedenje. Z več gibanja se masa kosti in mišic povečuje. Ob zmanjšanji ali odsotni obremenitvi z gibanjem, mineralna kostna gostota in mišična masa upadata, kar se dogaja astronavtom, ki v breztežnostnem prostoru izgubljajo kostno in mišično maso.

Nohti: odraz notranje energije telesa

Nohti so ogledalo našega zdravja – podobno kot lasje in koža. Prav na nohtih se hitro izrazijo znaki zadovoljstva in tudi nezadovoljstva (ali zdravja in neravnovesja) v delovanju telesa. Telo nas na ta način opozarja na nepravilnosti, zato je prav, da pogledamo in »slišimo« to, kar nam želi povedati: da uživamo premalo beljakovin ali železa ali vitaminov, da je naša prekrvitev slaba, da užijemo premalo tekočin…. Znaki nepravilnosti se na nohtih lahko kažejo na različne načine: noht se obarva, cepi, izboči, nastanejo vodoravne proge itd.

Motnje prekrvitve okončin

Arterijski obtok je odgovoren za dotok krvi v sleherni organski sistem. S tem skrbi za dostavo hranljivih snovi in kisika. Venski sistem skrbi za odtok krvi iz periferije, venska kri se vrača v srce in se ponovno »oplemeniti« v pljučih. Limfni sistem skrbi za vračanje tekočine in beljakovin iz medceličnih prostorov v venski obrok. Različni vzroki lahko porušijo ravnovesje med arterijskim, venskim in limfnim obtokom v telesu, najpogosteje pa nastopi več motečih dejavnikov hkrati.

Moksibustija

Moksibustija je oblika starodavne toplotne terapije, ki s gretjem (ognja) stimulira določene točke telesa. Beseda je sestavljena iz japonskega besede »mogusa« (zelišče) in latinske »bustion« (sežiganje). Moksibustija je del Tradicionalne kitajske medicine (TKM), ki pomaga pri čiščenju mraza in vlage iz telesa. Uporablja se za lajšanje različnih težav: različne bolečine, prehlad, gripa, slaba prebava, menstrualne težave, slabo počutje… Pri moksibustiji se zažiga pelin, v nekaterih delih Kitajske tudi hmelj.

Lasje: Kaj je las?

Na zdravem lasišču je od 100 do 150 tisoč lasnih vlaken. Zelo zanimivo je, da imajo svetlolase pogosto mnogo več vlaken kot rdečelase ali temnolase osebe. Dnevno izpade od sedemdeset do stodvajset las, ki jih takoj nadomestijo novi: Lasje rastejo s povprečno hitrostjo po en centimeter na mesec. Odrasli tako izgubljamo lase dnevno, nekoliko več las izgubimo spomladi in jeseni, pa tudi s staranjem.

Krči, ki jih povzroča stres

V evropski populaciji ima 75 odstotkov prebivalcev vsaj enega izmed simptomov psihosomatskega izvora. Med njimi so zelo pogosti psihogeni krči mišic, ki najpogosteje (v 90 odstotkih) prizadenejo ženske. Vedno obstaja vzrok za psihosomatske bolezni - spremembe v zasebnem ali profesionalnem življenju, selitev, razveza in razdor v družinskem življenju, sprememba delovnega mesta... Emocionalni stres, preobremenitev ali kaj drugega so prav tako lahko vzrok psihogenih bolezni - krčev mišic.

Kofetkanje

Pogovorno in tudi v medicini med škodljive napitke radi prištevamo vse kofeinske napitke: kavo, kokakolo, čaj, alkohol, sladke gazirane pijače. Najpogosteje je na udaru kava, ki smo ji pridali skorajda vse »minuse«. Vendar resne novejše raziskave odkrivajo tudi drugo plat te aromatične in zapeljive razvade.

Kako zdravo shujšati?

Prvi sončni žarki in lahkotnejša oblačila, ki več odkrijejo kot skrijejo, so že prišla med nas, s tem pa se je okrepilo tudi zavedanje, da smo tik pred vstopom v poletje, letni čas, ko si želimo v svoji koži še posebej blesteti. Če smo si med zimo pridelali kakšen kilogramček ali dva preveč, bomo sedaj toliko bolj intenzivno delali na tem, da jih izgubimo. Čeprav je skrb za telo in kožo temeljna človekova misija skozi vse leto, pa mnogi na to pozabljamo. Kako se v zadnjem trenutku odrešiti nekaj odvečnih kilogramov s pravo prehrano, prehranskimi dodatki in ob ustreznem gibanju?

Kako varujemo svoj hrbet?!

Iz postelje običajno vstajamo povsem avtomatično, gibi so mehanski, a čeprav enostavni, lahko precej resno ogrozijo hrbtenico in ji škodujejo. Kadar smo zaspani, je telo togo in težko obvladujemo njegove gibe. Zato je zelo pomembno, da ne hitimo, da se najprej dodobra in večkrat pretegnemo v postelji. Nato se počasi usedemo na rob postelje, z zgornjim delom telesa se večkrat izmenoma obrnemo v levo in desno stran. Stopala položimo na tla, z rokami se opremo na kolena in počasi vstanemo.