Pogovorno in tudi v medicini med škodljive napitke radi prištevamo vse kofeinske napitke: kavo, kokakolo, čaj, alkohol, sladke gazirane pijače. Najpogosteje je na udaru kava, ki smo ji pridali skorajda vse »minuse«. Vendar resne novejše raziskave odkrivajo tudi drugo plat te aromatične in zapeljive razvade.
Ali ste vedeli,
- Da so se Američani prvič srečali s kavo v začetku 18. stoletja?
- Da je bila kava v Evropi prvič kultivirana leta 1616 in da se je tako sploh prvič pojavila v krajih zunaj vzhodne Afrike in Azije ?
- Da ni pomembno, kje geografsko raste kava, temveč je zelo pomembno, na kateri nadmorski višini?
- Da poznamo različne vrste kave? Znanih je vsaj ducat različnih vrst, a v dnevnih skodelicah sta najpogosteje zastopani vrsti Robusta in Arabica, med tem ko se z »zrni zelene kave« označijo zrna še nepražene dozorele in nedozorele kave. Pri zrnih zelene kave se odstrani zunanji sloj, pri čemer pa ostane nedotaknjen zaščitni voskasti sloj na površini zrna. Vsa nedozorela zrna so zelena, zrelo zrno ima rumenkasto-rdečo barvo in težo 300 do 330 miligramov. Med seboj se zrele vrste ločijo po okusu, pogojih rasti, ceni.
- Da je Robusta cenejša vrsta kave, ima močan in oster okus? Raste v nižinah do 800 m nadmorske višine v temperaturnem območju 24 do stopinj Celzija, v letni proizvodnji kave zavzema 20% vse kave na svetovnem trgu, vsebuje 1,7% do 4% kofeina (dva-krat več od Arabice), do 10.7% maščob, vsebuje 65 mg/g klorogenske kisline in precej drugih kislin. Velja za kavo nižje kakovosti, ki jo je enostavno vzgajati, je manj dovzetna na vplive okolja, hitreje zori in da veliko pridelka.
- Da je Arabica žlahtnejša in dražja vrsta kave, rahlo sladkasta in mehkega okusa, s pridihom sadja in jagod? Raste v višinah med 800 m in 2000 m nadmorske višine v temperaturnem območju 15 do 24 stopinj Celzija, v letni proizvodnji zavzema 75% do 80% vse kave na svetovnem trgu, vsebuje 0,8% do 1,4% kofeina, 13.5 do 17.4% maščob, do 38 mg/100g proste glukoze v nezrelih zelenih zrnih, je bogata z klorogensko kislino (140 mg/g) in ima razkošno aromo.
- Da je med cenenimi vrstami kave v trgovinah največ Robuste, enako tudi med instant in espreso kavami?
- Da je klorogenska kislina pravzaprav izvrsten in močan antioksidant, ki v resnici ne vsebuje niti atoma klora? Njeno ime izhaja iz stare grščine: svetlo zeleno obarvan dim (njegova barva spominja na barvo klorofila, zato ime klorogenska), ki nastane pri oksidaciji (segrevanje, praženje). Klorogenska kislina je biokemično ester in sodi v družino znanih t.i. cimetovih estrov – v tej skupini so tudi ferulična kislina (pripisujejo ji močne anti-kancerogene lastnosti), kumarinska kislina (antioksidant z protirakavim delovanjem- najbolj na želodec), kininska kislina.
- Da največ klorogenske kisline vsebuje zelena nepražena kava, s praženjem se veliko te kisline uniči?
- Da bi naj bila klorogenska kislina »kriva« za topljenje maščob v procesu hujšanja, dobro dene sladkornim bolnikom, v nekaterih raziskavah bi se naj izkazala pri zdravljenju očesne retine in povišanega krvnega pritiska (zavira sproščanje glukoze v krvni obtok)?
- Da je kofein nehlapljiva snov, alkaloid, ki ga vsebujejo tako zelena kakor tudi pražena zrna kave (1,0% do 2,5%). Med zorenjem se vsebnost kofeina v zrnu ne spreminja, se pa spreminja njegova topnost v odvisnosti od temperature vode in prisotnosti kislin (klorogenska, citronska, tartarna kislina, ki so vse prisotne v zrnih zelene kave)?
- Da je vsebnost kofeina v že praženi in skuhani kavi kriva za nelagoden občutek v želodcu?
- Da neobdelana zrna zelene kave vsebujejo tudi beljakovine in do 14 g maščobnih kislin (linolenska, palmitinska, arahidonska, nenasičene dolgoverižne maščobne kisline…) v 100 gramih takšne kave? Da je veliko maščob v zunanjem sloju kavinega zrna in se tekom praženja odstranijo, da pa v Arabici »dobre« maščobne kisline v notranjosti zrna ostanejo?
- Da se večina prostih aminokislin v zrnih s praženjem uniči?
Stroki so dobro znani vsi dejavniki, ki določajo naše zdravje in kakovost življenja: le 27% vpliva genetska zasnova, 19% vpliva okolje, 11% zdravstveni sistem in v kar 43% na zdravje vpliva način življenja. Na genetski zapis in zdravstveni sistem nimamo pravega vpliva, lahko pa uredimo svoj način življenja. V veliki meri lahko s sodobnimi pristopi in znanjem spremenimo prehranjevanje in izbor hrane (v vseh oblikah- trda in tekoča), dnevno-nočni ritem življenja (spanje), odziv na stres. Slab odnos do samega sebe je najpogostejši vzrok predčasnemu propadanju telesa in duha, pri čemer je notranje najedanje veliko hujše od vseh zunanjih dejavnikov in agresorjev. Žal se tega pogosto zavemo šele takrat, ko zbolimo.
Mnogi se nikakor ne moremo upreti okusu kave, nekateri so odvisni od kokakole. Pomembno je poznati in pravilno soditi nekatere rezultate raziskav, ki kažejo, da imata obe škodljive, če ne celo strupene učinke v telesu in pogosto povzročata odvisnost. Vsekakor je zelo pomembno vedeti, katere vrste kavo pijemo. Največ kofeina namreč vsebujejo filter kave, za njo espreso in instant kava, takoj za tem pa Coca-Cola, črni čaj in Pepsi Cola. Nikjer med njimi ni omenjena doma pripravljena, t.i. turška kava…..
Tabela: Vsebnosti kofeina v nekaterih pijačah
Pijača | Vsebnost kofeina (mg) |
kava espresso (enojna) | 30‒50 |
kava instant (235 ml) | 90 |
brezkofeinska instant kava (235 ml) | 3 |
črni čaj (235 ml) | 40‒70 |
zeleni čaj (235 ml) | 25‒40 |
Coca-Cola classic | 34 |
Diet Coke | 45 |
Cockta | 0 |
Vir: MayoClinic.com
Torej je v kavi najbolj škodljiv kofein? Ali je kofein tisti pravi krivec za stranske učinke?
Kaj očitamo kofeinu?
- Motnje spanja, kjer so pri strastnih pivcih kave opazili, da veliko težje zaspijo, da potrebujejo dalj časa, da ne spijo prav kakovostno in ne dolgo. Pitje velikih količin kave slabo vpliva na kakovost in dolžino spanja, težko zaspimo. Zelo pomembno je, katero kavo pijemo in kako je pripravljena!
- Viša serumski holesterol pri vseh, ki pijejo instant kavo, pri čemer vsaka skodelica dvigne holesterol za 2 mg na dcl. Oseba, ki spije 5 skodelic instant kave, ima v povprečju za 10 mg na dcl višji holesterol od tistih, ki kave ne pijejo. Pri občutljivih ljudeh je lahko ta dvig holesterola še višji. Pri klasični metodi kuhanja teh stranskih učinkov niso opazili.
- Instant in izvlečki kave dvigajo nivo homocisteina v serumu, in sicer se štiri ure po zaužitju dveh skodelic kave za 20% dvigne nivo homocisteina.
- Povzroča dehidracijo oz. izgubo vode iz telesa zaradi diuretičnega učinka kave.
- Viša krvni pritisk tako sistoličnega kot diastoličnega, pri čemer dve do tri skodelice kave v povprečju dvignejo krvni pritisk v stolpcu živega srebra (manometer) za 10, kar se zgodi 30 do 60 minut po zaužitju in lahko traja tudi nekaj ur.
- Dvigne vrednosti CRP v serumu, ki je marker vnetja in ateroskleroze (je povišan pri ljudeh, ki redno pijejo kavo in uživajo alkohol).
- Pospeši ali celo povzroči aterosklerozo in periferne arterijske bolezni, zlasti pri ženskah.
- Pospeši ali celo povzroči srčno-žilne zaplete (atrijska fibrilacija, koronarna srčna bolezen), zlasti pri kadilcih.
- Pospeši ali celo povzroči zastoj srca, zlasti pri ljudeh, ki niso nikoli kadili – pri strastnih pivcih kave so opazili 44% večje tveganje za zastoj srca (več kot 5 skodelic kave dnevno), pri čemer je trikrat večje tveganje prisotno pri popolnih nekadilcih.
- Debelost je lahko povezana z večjim vnosom kave, najverjetneje zaradi vpliva na inzulin in kortizol.
- Pospeši ali celo povzroči glukozno intoleranco zaradi neodzivnosti inzulina ob pitju 4 ali več skodelic kave dnevno.
- Pospeši ali celo povzroči rakasta obolenja, zlasti rakasta obolenja dojk (debele ženske), rak pankreasa (kava in alkohol skupaj), rak mehurja, debelega črevesa, nosne sluznice, požiralnika in želodca.
- Pospeši ali celo povzroči dvig PSA v serumu.
- Poveča tveganje za nastanek benigne hiperplazije prostate.
- Pospeši ali celo povzroči izgubo mineralov in elementov v sledovih z urinom.
- Pospeši ali celo povzroči znižanje mineralne kostne gostote (MKG) in zlasti trabekularne kosti, saj s povečanim vnosom kofeina pride do pomembne izgube kalcija in upada anabolnih hormonov. Pri starejših ženskah vnos tristo mg in več kofeina dnevno, kar je enako 2,5 skodelicam kave dnevno, zniža MKG za 2%. Še večji padec MKG zaznamo v predelu hrbtenice (8-odstotno znižanje).
- Pospeši ali celo povzroči upad nivoja anabolnih hormonov (testosteron, melatonin, rastni hormon, pri nekaterih tudi nivo ščitničnih hormonov).
- Pospeši ali celo povzroči dvig nivoja katabolnih hormonov, običajno uro in pol po zaužitju štirih skodelic kave (kortizol, adrenalin, estradiol pri moških in estron pri ženskah).
In kaj kažejo zadnje raziskave?
- Presenetljivo dobre učinke, ki so opisani s tem, da z rednim uživanjem kave pravzaprav znižamo riziko za nastanek nevroloških bolezni (degeneracije živčevja) in depresije in raka in srčno-žilnih bolezni. Postalo je jasno, da je kava veliko več od jutranje rutine. V pred kratkim objavljeni študiji (New England Juournal of Medicine) je navedeno, da uživanje kave niža vse vrste smrtnosti za 10 do 13% in da redno pitje kave pomeni predvsem dobrobit za zdravje posameznika nasploh in posebej psihično plat.
- Zelo kontradiktorno je, se zdi, vendar snov, ki dejansko viša krvni pritisk, pravzaprav dobro dene našemu zdravju. Uživanje kofeina povzroči kratkotrajni dvig krvnega pritiska in to bi naj bil glavni dejavnik tveganja za nastanek srčno žilnih zapletov, pri čemer dolgotrajno pitje kave povzroči dolgotrajni dvig krvnega pritiska. Zadnji izsledki namreč nakazujejo, da kofein zaužit v obliki kave le blago vpliva na dvig krvnega pritiska in dejansko tveganje za srčno žilne bolezni je izničeno z zaščitnim delovanjem snovi v kavi. Kavna zrna namreč vsebujejo veliko antioksidantov, ki zavirajo oksidacijo holesterola in nastajanje slabih (lahkih oblik holesterolnih delcev) lipopoteinov – tako je ugotovljeno, da pitje kave pravzaprav zavira vnetje in ščiti pred srčno žilnimi zapleti. Za zmerno pitje kave (to vemo že več kot 10 let) je povezano z nižjim tveganjem za nastanek koronarne bolezni srca, nove študije pa nakazujejo, da vsaj dve skodelici zaužite kave dnevno ščitita pred napakami v delovanju srca.
- Da se pozitivni učinki kave na ožilje ohranijo tudi, ko prestopijo možgansko bariero, torej kava pozitivno deluje tudi na ožilje glave (možganovine). Raziskava iz leta 2011 je dala presenetljive rezultate. In sicer: za 17% znižano tveganje za možgansko kap pri ljudeh, ki spijejo eno do 6 skodelic kave dnevno (pri Švedinjah celo za 22 do 25% - deset letno obdobje sledenja). In četudi je uživanje kave pri vseh že znanih srčno-žilnih bolnikih še zmeraj pod vprašajem, so bili že na evropskem srečanju »Hypertension 2012« predstavljeni rezultati obširne raziskave, ki nakazujejo, da ena do tri skodelice popite kave dnevno ščitijo pred ishemično obliko kapi v splošni populaciji.
- Številne raziskave tudi izpodbijajo stare dogme in povezujejo redno pitje kave z izboljšanim metabolizmom glukoze (krvnega sladkorja), izboljšanim izločanjem inzulina in bistveno nižjo pojavnost sladkorne bolezni tipa 2. Nekatere od teh raziskav kažejo, da je redno pitje kave vpliva na zniževanje telesne teže: predebelim bolnikom so predpisali uživanje nepraženih zrn kave v obliki prehranskih dodatkov – tekom več tednov so izgubili precej odvečnih kilogramov. Zasluge pripisujejo učinkom klorogenske kisline, ki je zlasti v nepraženih zrnih.
- Zadnji podatki simpatizirajo s kavo tudi zato, ker se je zmerno in celo pogosto dnevno uživanje kave izkazalo kot dobrodejno pri različnih oblikah rakavih bolezni: endometrij, glava in vrat (več kot 4 skodelice dnevno), prostata (6 skodelic dnevno), koža – bazalno celični karcinom (več kot 3 skodelice dnevno) in raj dojk z negativnimi receptorji za estrogen (več kot 5 skodelic dnevno). Te učinke pripisujejo kavi oz. njenim protivnetnim in proti-mutagenim snovem.
- Jasno je, da je kava povezana z razmišljanjem – poskušajte začeti dan brez skodelice kave! Nove raziskave povezujejo kavo s poživljajočim in stimulativnim učinkom na psiho. Raziskava, objavljena v the Journal of Alzheimer's Disease, opisuje, da se ljudje z blagim upadom kognitivnih sposobnosti in nizkimi vrednostmi kofeina v plazmi z rednim pitjem kave (3 do 5 skodelic dnevno) za naslednji dve ali celo 4 leta izognejo napredovanju bolezni v demenco. Že dalj čas je namreč tudi znano, da kofein iz kave deluje zaščitno pri Parkinsonovi bolezni (nevroprotektivno delovanje), sedaj pa prihajajo na plan nova dejstva. Kava bi naj zavirala nastanek proteinov, ki so ključnega pomena v poglabljanju Parkinsonove bolezni, celo pri Huntingtonovi bolezni.
- Kava bi naj dobro dela tudi mentalnemu zdravju: ženske, ki spijejo dve do tri skodelice kave dnevno so v 15% manj pogosto podvržene depresiji v primerjavi z onimi, ki spijejo le eno kavo tedensko ali sploh ne pijejo kave. To se doseže zaradi vpliva na aktivnost serotonina in dopamina (kratkotrajni učinek), dolgotrajno pa zlasti zaradi antioksidativnih in protivnetnih lastnosti – oksidacija in vnetja naj bi bili namreč glavni povzročitelji depresivnih stanj.
- Jetra so tista, ki pomagajo v čiščenju telesa, tudi od kave, a v nekaterih primerih bi naj kava delovala zaščitniško na jetra. Nekateri podatki nakazujejo, da uživanje kave blaži poglabljanje alkoholne ciroze in hepatitisa C in niža tveganje za nastanek jetrnoceličnega raka. Prav tako naj bi dobrodejno delovala pri razvoju fibroze in nealkoholnih bolezni jeter.
- Nekatere raziskave so usmerjene v učinke pitja kave na oči ter njenih vplivov na sindrom suhih oči in ščemenja. Ugotovili so, da kava vpliva blagodejno, saj pospešuje nastajanje solz, niža tveganje za putiko, pomaga proti vnetjem. Kava in pitje vročega čaja naj bi pomagala celo proti MRSI, ki je ena najbolj trdovratnih infekcij v zadnjem času (Staphylococcus aureus). Zanesljivih rezultatov še ni, a pitje ali kave ali čaja naj bi znižalo možnost za ta infekt na polovico (vpliv zlasti na sluznico nosu).
- In kot zmeraj: z dobrimi pridejo tudi slabe novice! Tako se uživanje kave še zmeraj povezuje z dvigom krvnega pritiska, lahko celo povzroči ali poslabša tesnobnost in strahove (anksiozna podlaga osebnosti), nespečnost, tremor in vpliva na večje tveganje za nastane glaukoma.
- Vsekakor je potrebno budno spremljati vsa nova dognanja, ki govore v prid in tudi proti pitju kave. Dejstvo pa je, da uživanje prave in kakovostne kave nima le slabih učinkov na telo. Ob prebiranju vseh teh, novih spoznanj, se mi poraja želja po drugi skodelici današnje kave, kar pravzaprav morda sploh ni tako slaba ideja!
Dolgo znani dobrodejni učinki pitja kofeinskih napitkov
Dobrodejni učinki pitja kofeinskih napitkov, za katere še ni povsem jasno, ali so posledica povečanega vnosa tekočin ali kofeina:
- Kratkotrajno dvignejo energijo zaradi adrenalinu podobnega učinka (spodbujevalci energije), ki utrujenim omogoči vzdržati. Ob tem pride tudi do izgube mineralov in upada ostalih hormonov (tudi zaradi kofeina), kar pa povzroči močno utrujenost eno uro in dlje po vnosu kofeina.
- Kratkotrajno izboljšanje spomina.
- Manjše tveganje za sladkorno bolezen, pri čemer pa imajo znanstveniki nasprotujoča si mnenja. Nekatere študije so pokazale, da pitje kave niža tveganje za pridobitev sladkorne bolezni (na Finskem), drugi pa trdijo, da vnos kofeina izrazito dviga nivo glukoze in inzulina. Šele nadaljnje raziskave bodo opredelile dejansko stanje.
- Nižajo tveganje za rak dojke pri suhih ženskah, vendar povišajo tveganje pri debelih ženskah. Zdi se, da suhe ženske zmanjšajo riziko za nastanek karcinoma dojk na ½, če dnevno popijejo 5 skodelic kave ali več, v primerjavi z ženskami, ki popijejo manj kot 2 skodelici kave dnevno.
Coca-Cola in ostali cola napitki
Kofeinski napitki so kljub zelo privlačnim reklamam izrazito energijsko in kalorično bogati, tako da je realnost zelo drugačna od vsega, kar vidimo v reklamah:
- Glavoboli so pogosti pri dekletih in fantih, ki dnevno pijejo večje količine kole (vsaj 1,5 l dnevno daje 193 mg kofeina in skupno 11 l kola napitkov tedensko, ki dajo 1515 mg kofeina).
- Razjede na zobeh, o katerih poročajo zobozdravniki, zlasti pri otrocih, ki pijejo velike količine kislih pijač (kola napitki). Kisli napitki, kot so kola, pomarančni sok, belo vino, kis povečajo prepustnost dentina in odprejo t. i. dentinske kanalčke, saj poškodujejo zaščitno plast. Te pijače lahko povzročajo tudi preobčutljivost ali hipersenzitivnost zob.
- Vnetja črevesja so opazili pri otrocih, ki popijejo velike količine kola napitkov.
- Nastajanje ledvičnih kamnov v povezavi s pitjem večjih količin kola napitkov, saj se poveča izločanje oksalatov (nadzirajo nastajanje kamnov, zniža pa se izločanje Mg in citrata, ki zavirata nastajanje ledvičnih kamnov).
- Visok dvig kostnih zlomov pri dekletih, ki so fizično aktivne in pijejo velike količine gaziranih pijač (zlasti kole) – petkrat višje tveganje za zlom kosti v primerjavi z dekleti, ki teh pijač ne pijejo.
- Ne-Hodgkinov limfom – osebe, ki pijejo velike količine kole, imajo za 70% večje tveganje za nastanek tega limfoma.
- Debelost, zlasti pri dečkih, je pogosto povezana z velikimi količinami popite kokakole, v kateri se nahajajo hormonom podobne snovi, zlasti posnemajo učinke estrogena, kar pri dečkih povzroča ginoidno obliko debelosti.
Čaj
Veliko raziskovalcev poroča o dobrodejnih učinkih čaja na srčno-žilni sistem, vendar v zadnjem času vsi niso popolnoma soglasni. Prihaja do konfliktov glede pozitivnih in negativnih učinkov čaja na telo. Zmerno pitje čaja je praviloma manj tvegano kot pitje kave s kofeinom.
Vendar čaj ob pozitivnih flavonoidih vsebuje tudi kofein in teobromin, ki pa nimata najboljšega ugleda.
Neželeni učinki čaja na zdravje:
- Motnje menstrualnega ciklusa? Zeleni čaj močno zniža nivo estradiola v serumu pri ženskah v predmenopavznem obdobju, zato najverjetneje vpliva na motnje menstrualnega ciklusa v tem obdobju.
- Debelost? Čaj (in ne kava!) tudi do petnajstkrat dvigne nivo inzulina in njegovo aktivnost v maščobnih celicah v laboratoriju. Dodajanje kravjega ali sojinega mleka zmanjša ta učinek. Dvig inzulinske aktivnosti bi naj bil posledica delovanja snovi, ki jo najdemo v čaju in se imenuje epigalokatehin galate.
- Rak prostate? Moški z visokim nivojem teobromina v krvi imajo dvakrat večjo možnost, da zbolijo za rakom prostate, kot tisti z nizko vrednostjo teobromina.