hormoni

Nekega temnega in deževnega večera je izrazito lepa dama srednjih let (nekoč manekenka) vdrla v moj svet. Na številna enostavna vprašanja, od kod in kako me je našla, nisem prejela odgovora. Iz nje je vela le zmeda in močna psihična zamegljenost. Kakor da je odeta v nejasne meglice preteklih dogodkov. Njena stiska je bila več kot očitna.

Sermorelin je veliko odkritje, ki nam lahko pomaga telesu zagotoviti dovolj rastnega hormona in preprečiti nekatere s staranjem povezane spremembe oziroma vrniti mladostni videz, je prepričan dr. Richard Walker. Rastni hormon sicer že tri desetletja preučujejo tudi zaradi učinkov proti staranju, a je njegova neposredna uporaba je zakonsko omejena (umeščen je med anabolne steroide) in povezana s tveganji. Dr. Richard Walker je eden velikih zagovornikov sermorelina kot njegovega varnejšega naslednika, ki naj bi bil preprostejši za uporabo in bi lahko prinesel podobne oziroma še večje koristi.

Testosteron je steroidni hormon iz skupine androgenov. Večinoma pojmovan kot moški hormon in nastaja v testisih, a v manjših količinah ga proizvaja tudi žensko telo. Odgovoren je za razvoj sekundarnih spolnih znakov (npr.: rast dlak na obrazu, globok glas), prav tako pa je odgovoren za povečan spolni nagon. Pri obeh spolih, ženskem in moškem, je libido povezan predvsem z enim hormonom, to je testosteron.

Pogosto iščemo srečo v čudežnih predmetih, v veliki hiši, avtu ali vikendu na morju, iščemo jo v svojem okolju, pri ljubimcih, sosedih, Slovenci nemalokrat v alkoholu, zdravilih, hrani... Pozabljamo pa, da so snovi, ki zagotavljajo zadovoljstvo, dajejo občutek sreče, vznesenosti in euforije, pravzaprav skrite v nas samih, da smo mi tisti, ki jih tvorimo in posedujemo.

V telesu je kar nekaj organov in tkiv, ki izločajo hormone. Med pomembnejše sodi zagotovo hipofiza, ki je pravzaprav najpomembnejša žleza z notranjim izločanjem v telesu. Pogosto jo imenujejo glavna ali centralna žleza. Sama proizvaja različne hormone in preko njih upravlja delovanje vseh drugih žlez v telesu. Leži v notranjosti glave, na spodnjem delu možganovine, je del baze velikih možganov. Imenujemo jo tudi možganski privesek, ki leži na turškem sedlu. Glede na svoj položaj je najbolje zaščiten del v telesu. Velika je približno en centimeter, težka samo pol grama.

Hormoni so zelo potentne molekule, ki imajo številne vloge v našem telesu: prenašajo, poganjajo, začenjajo in zaključujejo prebavne in druge procese, vključeni so v procese čustvovanj, misli in dejanj. Previsoke ali prenizke količine hormonov, ki so v telesu prisotne (pre)dolgo, povzroče veliko zmede in škodijo zdravju.

Beseda izvira iz grščine (hormao) in pomeni prebuditi, poganjati, poslati. Medicina jih pogosto imenuje katalizatorji – to so snovi, ki pospešujejo kemijske reakcije, se med samo reakcijo praviloma ne spremenijo in iz nje pridejo v isti obliki, kakor so vstopili.

V medicini se bioidentični hormoni uporabljajo v zadnjih letih, ko vse večje število zdravnikov ne zdravi le očitnih pomanjkljivosti, temveč tudi mejne. Poseben poudarek je bolnikih, ki imajo tipične znake določenega pomanjkanja npr. hormonov, njegovi laboratorijski izvidi pa so še v mejah normale.

Naš pogovor z dr. Richardom Lippmanom nam je že razkril, da spremembe v načinu življenja rešijo le del problemov staranja, komaj petino. Za preostali del so odgovorni glikacija (razložena je v 2. delu pogovora), slaba obramba pred uničujočimi prostimi radikali (v 1. delu pogovora) in pomanjkanje hormonov. Dolgo življenje in dobro zdravje sta globoko odvisna od uravnotežene simfonije hormonov, kot so progesteron, aldosteron, človeški rastni hormon, testosteron in tiroidni hormoni. Prav njihovo pomanjkanje oziroma neravnovesje nam pogosto preprečuje, da ne živimo vsaj devetdeset let.