Sermorelin je veliko odkritje, ki nam lahko pomaga telesu zagotoviti dovolj rastnega hormona in preprečiti nekatere s staranjem povezane spremembe oziroma vrniti mladostni videz, je prepričan dr. Richard Walker. Rastni hormon sicer že tri desetletja preučujejo tudi zaradi učinkov proti staranju, a je njegova neposredna uporaba je zakonsko omejena (umeščen je med anabolne steroide) in povezana s tveganji. Dr. Richard Walker je eden velikih zagovornikov sermorelina kot njegovega varnejšega naslednika, ki naj bi bil preprostejši za uporabo in bi lahko prinesel podobne oziroma še večje koristi.
Ta ameriški znanstvenik in vztrajni raziskovalec procesov staranja, ki je bil zaposlen že na različnih univerzah in znanstvenih središčih kot tudi v farmacevtski industriji meni, da je prav sermorelin morda trenutno najmočnejše nevroendokrino orožje, ki ga imamo za spopad s staranjem. Kot razlaga, je sermorelin biološko dejavni analog hormona GHRH ali somatoliberina, ki uravnava sproščanje rastnega hormona (somatotropina).
GHRH pa je nevropeptid, ki nastaja v živčnih celicah hipotalamusa in potuje po žilah do žleze hipofize. Tam se veže na prijemališča celic, zadolženih za izločanje človeškega rastnega hormona. S staranjem se proizvodnja GHRH zmanjša, zato se zmanjša tudi proizvodnja in izločanje rastnega hormona iz hipofize. Posledice so znane: pride do zmanjšanja mišične mase, poveča se količina maščobnega tkiva, motena je homeostaza glukoze in prihaja še do drugih s staranjem povezanih sprememb v telesnem delovanju.
Preprosto, a deluje
Sermorelin deluje enako kot naravna molekula GHRH, čeprav ima nekoliko drugačno zgradbo. Medtem ko je naravni nevrohormon v svoji najpogostejši obliki zgrajen iz 44 aminokislin, je sermorelin manjši in preprostejši. Znanstveniki so namreč ugotovili, da je za spodbujanje izločanja rastnega hormona pomembnih le prvih 29 aminokislin. Tako so umetno ustvarili sermorelin z uradno oznako GRF 1-29 NH 2.
Čeprav torej sermorelin ni bioidentični hormon, pa deluje podobno kot naravna molekula, veže se na ista prijemališča in prav tako sproži proizvodnjo in sproščanje rastnega hormona. Njegova preprostejša zgradba ima tudi pomembno prednost, omogoča mu večjo biološko razpoložljivost, poudarja dr. Richard Walker. Uporabiti ga je mogoče celo v podjezični obliki in se tako izogniti vbrizgavanju, ki ga zahteva zdravljenje s samim rastnim hormonom.
Zakaj ne rastni hormon
Poleg tega so po njegovem mnenju še drugi, tako zakonski kot zdravstveni razlogi, zakaj naj bi bil sermorelin za zdravljenje primernejši kot uporaba rastnega hormona. Zdravljenje z rastnim hormonom je v zakonodaji številnih držav omejeno, uporabljajo ga denimo za zdravljenje otrok, ki zaostajajo v rasti ali pa za sindrom pomanjkanja rastnega hormona pri odraslih. Čeprav nekateri zdravniki trdijo, da bi v to skupino lahko sodilo tudi starostno pomanjkanje tega hormona, razlaga še zdaleč ni uradno sprejeta in v tako imenovani medicini proti staranju (antiaging medicine) rastnega hormona ni mogoče uporabljati. Vendar razlogi proti takšni uporabi niso le pravni, ampak tudi zdravstveni. Kot razlaga dr. Walker ima rutinska uporaba pripravkov rastnega hormona lahko tudi nasprotni učinek in celo pospeši staranje, saj stalna povečana vsebnost rastnega hormona v krvi povratno vpliva na žlezo hipofizo in možgane, kar slabo vpliva na njegovo proizvodnjo. Pri sermorelinu, katerega delovanje bolje posnema naravno dogajanje v telesu, naj te nevarnosti ne bi bilo.
Tudi skozi usta
Rastni hormon je prevelika molekula (sestavlja jo 191 aminokislin), da bi bilo zdravljenje z njo mogoče skozi usta. Neučinkovita je, če jo zaužijemo, niti ni mogoča njena uporaba v podjezični obliki. Medtem ko so nekateri hormoni, kot je testosteron, lipofilni in se vežejo na maščobe, se rastni hormon veže na vodo, je torej lipofilen. To mu preprečuje možnost prehajanja skozi kožo ali tem primeru, skozi ustno sluznico. Ranljiv je tudi na encimske napade, ki uničijo njegov strukturo in onemogočijo prijemanje na ustrezna prijemališča, s tem pa tudi delovanje.
Sermorelina s svojimi 29 aminokislinami encimi v ustih ne prizadenejo oziroma ne okrnijo njegove zmožnosti za vezavo na ustrezno mesto. Še vedno pa je ranljiv za encime, ki se pojavljajo naprej v prebavilih in ga razsekajo na neuporabne koščke. Uporaba skozi usta bi bila torej mogoče le, če bi lahko prešel prek sluznice neposredno v krvni obtok in se tako izognil želodcu in črevesju.
A tudi sermorelin je hidrofilna molekula in ne more prehajati skozi sluznico, zato so ga v preteklosti lahko v telo vnašali le s podkožnimi injekcijami. Znanost pa je napredovala tudi v tej smeri in prišla do nekaterih posrednikov (kombinacije alkoholov, olj in nekaterih kislin), ki omogočijo prenos majhnih peptidov skozi sluznico. To je odprlo pot tudi podjezičnemu sermorelinu in ga naredilo primernega tudi za tiste, ki se injekcij bojijo oziroma so jim neprijetne.
Najučinkovitejši?
Znanstvenik poudari, da sermorelin ne prispeva le k sproščanju rastnega hormona v žlezi hipofizi, ampak nasploh obnovi njegove zaloge in je morda v tem trenutku celo najučinkovitejši hormon proti staranju v nevroendokrinem sistemu.
Sicer pa se tudi zdravljenje s samim rastnim hormonom po njegovem mnenju učinkovito upira nekaterim posledicam staranja, ampak nima učinka na sam mehanizem, ki je v ozadju tega staranja. »Medtem ko rastni hormon povrne bolj mladostno telesno sestavo in ščiti pred zgodnjim pojavljanjem intrinzičnih bolezni, se erozivni vplivi staranja na fiziološko homeostazo nemoteno nadaljujejo. Na nek način bi lahko rekli, da ima rastni hormon v boju proti staranju večjo kozmetično vrednost kot terapevtsko.«
Dr. Walker dodaja, da ne smemo podcenjevati niti pomena skrbi za dobro počutje in zdravje na splošno. Ohranjanja telesne in duševne vitalnosti v življenju prinaša boljšo kakovost življenja.
Dokler ne moremo napasti vzroka staranja, je zdravljenje njegovih posledic s sermorelinom in drugimi obnovitvenimi sredstvi za ohranjanje čim bolj mladostnega življenjskega sloga, zanesljivo privlačna možnost, še meni dr. Richard Walker. Ne pozabi opozoriti, da se vsak posameznik lahko po svoje odzove na tovrstno zdravljenje, nekateri so nanj bolj in drugi manj občutljivi, na učinkovitost vplivata tudi sama starost in fiziološko stanje telesa. Zato je v iskanju najprimernejšega odmerka jemanja na začetku potrebnega neka preizkušanja.
Vrnitev mladostnih kreposti
- Izboljša telesno sestavo: več je mišičja in manj maščob.
- Izboljša napetost kože.
- Ugodno vpliva na kognitivno delovanje, torej na predstavljanje, spominjanje in presojanje.
- Pospešuje rest las in nohtov.
- Izboljšuje kakovost spanja.
- Zmanjša tveganje bolezni, kot so srčne bolezni, možganska kap, sladkorna bolezen.
- V splošnem izboljša kakovost življenja.