V medicini se bioidentični hormoni uporabljajo v zadnjih letih, ko vse večje število zdravnikov ne zdravi le očitnih pomanjkljivosti, temveč tudi mejne. Poseben poudarek je bolnikih, ki imajo tipične znake določenega pomanjkanja npr. hormonov, njegovi laboratorijski izvidi pa so še v mejah normale.
Bioidentični hormoni (BiH) imajo popolnoma enako zgradbo kot hormoni, ki se po naravni poti izločajo v človeškem telesu.
Nasprotno pa je struktura modificiranih (ne-bioidentičnih) sintetiziranih hormonov (SH) drugačna in različna od tiste, ki jo imajo naravni hormoni. Večinoma so sintetično modificirani, na primer ethiniyestradiol, ki se uporablja v kontracepciji. To je sintetični derivat naravnega ženskega hormona estradiola. Med SH hormoni najdemo tudi naravne hormone živalskega izvora (npr.: konjugirani estrogeni iz urina breje kobile), ki se razlikujejo od humanega estradiola (človeškega izvora).
Zgradba hormona je pomembna pri vezavi hormona na prenašalce v krvi, pri vezavi na receptor, mediatorje v celicah in jedru in še kje. Pri vseh »tujih« hormonih lahko pride do napake ali slabe vezave, zato do slabega prenosa, slabe vezave na receptor ali mediatorje, zaradi česar so lahko reakcije v celici in telesu nepopolne ali sploh ne stečejo. V tem primeru lahko dodajamo hormone še naprej in v še višjih dozah, a učinka na bolniku ni – ali pa so v porastu neželeni učinki.
Kaj nam pove slina?
Testi sline so uporabni, kadar: želimo na hitro oceniti stanje hormonov v telesu; ni moč izvesti krvnih ali urinskih testov; kadar potrebujemo več zaporednih meritev tekom dneva ob različnih urah (cirkadiani ritem hormonov) ali tekom meseca (menstrualni cikel). Zagovorniki testiranja sline trdijo, da lahko iz sline pridobijo natančno tisto snov (v tem primeru prosto frakcijo hormona) ali del snovi, ki vstopa v ciljne celice - v krvi to ni izvedljivo. Kljub navedenemu so testi sline šele na tretjem mestu – za krvnimi testi in 24-urno preiskavo urina. Zelo široko območje referenčnih vrednosti določenih snovi, izmerjenih v slini, je najverjetneje najpomembnejša ovira pred širšo uporabo teh testov. Vključujejo namreč tudi številne nenormalne vrednosti, ki pa zapadejo v območje normalnih. Naslednja težava, ki slino odriva iz prvega mesta testov je, da tekom dneva prihaja do velikih nihanj prostih frakcij posameznih hormonov, kar nam lahko da popolnoma napačno sliko. Je pa slina zelo dobra za orientacijsko oceno hormonskega stanja posameznika.
Postopek odvzema je enostaven, brez poseganja v telo, neboleč, vzorci so obstojni. Laboratorijske analize določajo naslednje hormone:
- Kortizol,
- Prosti testosterone,
- Prosti DHEA,
- Prosti androstendion,
- Prosti progesterone,
- 17OH – prosti progesterone,
- 17beta prosti estradiol,
- Prosti estriol,
- Prosti estrone,
- Melatonin.
V zadnjem času nove študije dokazujejo širšo uporabnost testiranja sline:
- Psihoaktivne substance poživil in drog (npr. THC v marihuani), amfetamine, esktazi, opiate (opij, morfin, heroin), kokain in bezodiazepine (Apaurin in ostala uspavala);
- Določanje genskih znakov za karcinome (rak ustne votline, jezika in grla, v postopku je povezava z rakom dojk);
- Ocena in predvidevanje nevarnosti pojava možganske kapi pri posamezniku (kortizol je povezan z oblogami v arterijah glave) in srčno-žilnih zapletov;
- Ocena stanja ustnih sluznic