Rimske terme so bile prvič pisno omenjene v Oglejski listini leta 1486, zares pa so zaživele po letu 1840, ko jih je kupil tržaški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich, ki se je pred tem tam zdravil in ozdravel.
Po letu 1848 so Rimske terme obiskali številni ugledni gostje, kot so angleška princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija, Napoleonova sestra, princesa Murat, avstrijski književnik Franz Grillparzer, srbski književnik Vuk Karađžić, cesar Ferdinand, nadvojvoda Janez in številni drugi.
Med drugo svetovno vojno je Rimske terme zavzela nemška vojska. Preuredila jih je v bolnišnico za svoje vojake, od druge svetovne vojne in vse do leta 1991, je Rimske terme upravljala Jugoslovanska ljudska armada.
So se pa zdravilnih učinkov termalne vode zavedali že stari Rimljani, ki so leta 39 pr. n. št. zgradili bazene s toplo in hladno vodo. Minevala so stoletja, priljubljenost vrelcev s čudežno vodo pa je samo naraščala.
Analize kažejo, da je akrotermalna voda v Rimskih termah po vsebnosti kemijskih elementov, ki blagodejno vplivajo na človeško telo, ena najbogatejših v Sloveniji. Vrelci v Rimskih termah so približno 1000 metrov globoko, voda iz Amalijinega vrelca ima 38,4 °C, voda iz Rimskega vrelca pa 36,3 °C.
