Med adrenalinske športe moramo vsekakor zajeti predvsem in samo športne aktivnosti, saj bi sicer lahko precej zabredli. Iz medicinskega vidika je namreč veliko aktivnosti in dejavnosti takih, kjer se adrenalin resnično sprošča: raznorazni prepiri in stanja, ki vodijo do afektov, vožnje v avtomobilih z direktorji in novodobnimi managerji (ki med drugim volan držijo s koleni, mobilni telefon z ramenom pritiskajo k ušesu, vmes si zapisujejo podatke v beležko ali planer), ropi in kraje, izpiti in zagovori diplomskih ali drugih nalog ipd.
Športe je pravzaprav težko deliti, na te, ki sproščajo in one, ki ne sproščajo adrenalina – vsaka tekma in tekmovanje ter uvrščanje v finale lahko in po pravilu celo sprožajo sproščanje adrenalina. Običajno med izrazito adrenalinske prištevamo ekstremne športe, ki jih tudi moramo razdeliti na:
- vodne,
- zimske športe,
- aktivnosti v zraku (t.i. air-športe),
- alpinizem in športno plezanje,
- borilne tehnike (aikido, judo, karate),
- avtomobilizem in moto-športi,
- ekstremni športi v kombinaciji tehnik.
Med vodnimi so sedaj že zelo dobro poznani rafting in mini rafting, kajak, canyoning, hydrospeeding, deskanje, jadranje, soteskanje, med zimskimi ali k zimi prištevajočimi je zagotovo v zadnjem času v ospredju akrobatsko smučanje, med air športi so zanimivi jadralno in akrobatsko padalstvo, letenje s padalom in balonom, paragliding, bungee. V zadnjem času zelo ogovarjano je albin-ledno in skalno plezanje, alpinizem nasploh, zanimanje raste za jamarstvo in predvsem za ekstremne športe v kombinaciji tehnik (simulacija tega so adrenalinski parki), med katerimi je v ospredju air-softing. Air-softing je v bistvu uporaba vojaških strategij v simulaciji različnih smeri in borilnih veščin ter spretnosti. Verjetno je presoja ekstremnih in adrenalinskih športov odvisna od določitve kriterije (vključitveni kriteriji) – kdorkoli se bo dela lotil, mu ne bo lahko. Težko se je odločiti, kateri kriteriji bodo odločilni in kaj izločiti.
Za aktivne športnike velja, da so izredno dobro trenirani, dobro fizično pripravljeni, da so mišice vzdržljive, pljučne kapacitete izven (nad) meja normale, telo pripravljeno na ekstremne napore. Ob tem so pravi (beri:aktivni športniki) izredno dobro psihično pripravljeni, kar je izredno pomembno ob vseh pojavih poškodb pri teh ljudeh. Psihični efekt je pri njih toliko pomemben, da odigra najvažnejšo vlogo, kadar je vprašanje ekstremnih naporov, celjenja ran in stanj po poškodbah. Prav zato je težko oceniti, kakšne posledice puščajo take poškodbe in rane na fizičnem telesu. Ob primerni naravnanosti se namreč take poškodbe hitro celijo in tudi mnogo bolje, kakor pri nemotiviranih osebah. Enako težko ocenimo, kako dolgo lahko ekstremisti obremenjujejo svoje telo v takih razsežnostih in kdaj se pokažejo prave posledice.
Adrenalinski športi so trenutno modni, zaskrbljujoče je predvsem to, da se z njimi ukvarjajo slabo ali sploh nepripravljeni posamezniki. To je največja nevarnost, gledano z mojimi očmi. Med dobro pripravljenimi športniki pa obstaja predvsem vprašanje ali gre za šport in duh športa v sami ekstremni, adrenalinski akciji, ali pa je v ospredju zasvojenost – zasvojenost pa ima v medicini predznak bolezni.