Savna: uživanje, sprostitev in potenje

Ljudje smo si od nekdaj poskušali ustvariti raj na Zemlji. Veliko postopkov in snovi je namenjenih uživanju in sproščanju, predvsem pa ohranjanju dobrega počutja in zdravja. Že Hipokrat, oče moderne medicine, je dejal: »Dajte mi moč, da bi ustvaril vročico, in ozdravil bom katerokoli bolezen.« Sebastian Kneipp je temperaturi, toploti, dodal še hlad in mraz, tako so nastali postopki naravnega zdravljenja, sproščanja in ohranjanja zdravja, ki jih v te namene uporabljamo še danes. Med temi je savna najbolj razširjena in najpogosteje uporabljana.

Že nomadi so jo poznali in so imeli hišno dimno savno, iz te se je pozneje razvila oblika finske suhe savne. Dimna savna je prostor s pečjo, v kateri je kamenje, sam prostor je brez dimnika. Pred uporabo savne se ogenj v peči pošteno razgori, prostor zračijo z odpiranjem male lopute v steni tik pod stropom. Med uporabo savne ogenj ne sme goreti, vse odprtine so zaprte, dim se nabira v notranjosti prostora - ta oblika savne velja za eno najbolj zanimivih doživetij in izkušenj, tudi zaradi čudovitega vonja dima. Dandanes so dimne savne zelo redke.

Na Finskem ima savna že tisočletno tradicijo, vendar njene različice poznajo tudi drugi narodi, znani so: turški hamam (rasul, serail), ruska banja, v pradavni Ameriki inipi ali potilnica, v japonski kulturi onsen, v starem Rimu različne oblike toplih prostorov, počivališč, parnih savn.

Savna je med najboljšimi oblikami globinskega čiščenja kože in telesa. Vročina pospeši prekrvitev, povzroči odpiranje por, s potenjem se izločajo prah, odmrla koža, toksini, odpadne snovi, umazanija, ostanki ličil in odvečni loj. Ob pospešenem delovanju srca se pospeši prekrvitev kože, podkožja (čiščenje z znojem) in notranjosti telesa, pospešeno je delovanje ledvic, ki izločajo soli (čiščenje z urinom) ter strupene in odpadne snovi iz telesa. Pregrevanje krepi tudi imunski sistem, s tem raste odpornost (zoper prehlad, gripo), sproščata se psihična in fizična napetost, manj je bolečin v mišicah in sklepih.

Savnanje odsvetujemo nosečnicam in dojenčkom, ljudem z resnimi zdravstvenimi težavami (okvare srca in ožilja, motnje v uravnavanju pritiska, rasacea, tuberkuloza, epilepsija), suho savno pa tudi vsem, ki imajo izrazito razširjene vene na določenih delih telesa. Starostne omejitve navzgor ni, vendar je vredno opozoriti, da je parna savna veliko znosnejša, prijazna telesu in jo ljudje bolje prenašamo.

Po količini, vsebnosti vlage razlikujemo naslednje oblike savn:

  • Suha finska savna ima temperaturo med 70 (do 100) stopinj Celzija, zraka ima do 10 odstotkov relativne vlažnosti.
  • Vlažna finska savna je v temperaturnem območju med 70 in 90 stopinj Celzija, relativna vlažnost v prostoru je 25- do 30-odstotna. Vlažnost dosežemo s polivanjem vročega kamenja z vodo. Ob tem nastane vročinski val, telo oblije vroča para, ki lahko sproži celo občutke, podobne bolečini. V resnici je to najboljši način čiščenja in pomlajevanja telesa in duha. Med savnanjem moramo dobro vzdrževati in uravnavati ravnovesje med vročino in vlago.
  • Zeliščna savna ima temperaturo v prostoru med 45 in 65 stopinj Celzija, relativna vlažnost je 40- do 65-odstotna. Ta oblika savne izhaja iz suhe savne in je ena izmed njenih različic. Vodo obogatimo z dodatki aromatičnih izvlečkov, jo polivamo po razgretem kamenju, kar med uparjanjem daje poseben vonj, pogosto zelo čarobne in blažilne občutke, odvisne od aromatičnega dodatka.
  • Parna savna omogoča (v primerjavi s finsko savno) popolnoma drugačno obliko savnanja, temperatura v prostoru je med 45 in 65 stopinj Celzija, ob visoki relativni vlažnosti zraka, 40- do 65-odstotni. Te oblike savn imajo skrito posebno vgrajeno pečico z vodnim rezervoarjem in s parnim generatorjem. Parni generator s celotnim računalniškim nadzorom je nameščen zunaj savne. Med delovanjem puhajo oblaki vroče pare v savno, in kadar v vodni rezervoar dolijemo aromatične dodatke, nastaja v savni odišavljena, aromatizirana para - ta postopek nam omogoča hkratno doživljanje toplote, vonjev in sprostitev.
    Kadar je zrak v prostoru nasičen s paro do 100-odstotno, je priporočljiva temperatura v savni med 40 in 45 stopinj Celzija, to je ob tej stopnji vlažnosti tudi najprijetnejša temperatura za večino ljudi.
  • Tepidarij je revitalizirajoča savna, ki so jo uporabljala že romanska ljudstva, temperatura v njem je med 37 in 39 stopinj Celzija. V tistih časih je bil tepidarij soba s temperaturo, podobno telesni; prostor je bil urejen med toplimi in hladnimi kopelmi. V sedanji, moderni obliki je to revitalizirajoča soba, s svojo prijazno in nežno toploto, namenjena predvsem sproščanju. Počitek v tepidariju vzpodbuja in prijetno krepi imunski sistem. Časovno tak počitek ni omejen, lahko pa uživamo v njem tudi več ur.
  • Caldarium je prostor, segret na temperaturo od 42 do 45 stopinj Celzija, v modernem času pogosto nasičen s paro. Poznali so ga že stari Rimljani, ki so znali uživati v njem. S počitkom v tem prostoru vzpodbujamo regeneracijo in nego kože ter lasišča, blagodejno vpliva na delovanje dihal, v telesu vzpodbuja čiščenje in odplavljanje odpadnih snovi.
  • Hamam ali calidarium omam je parna savna s temperaturo 55 do 58 stopinj Celzija, s paro pri tej temperaturi se dobro regulirata pH in vlažnost kože, pomaga tudi pri čiščenju dihal. Zelo primerna oblika savnanja in terapije ob težavah z dihali predvsem pomaga pri izkašljevanju sluzi, posebno ob dodatkih timijana ali soli v pari. V hamamu se zadržimo od 10 do 15 minut, postopek pa zaključimo s hladno prho ali bazeno (oblika kneippanja).
  • Laconium je pri Rimljanih predstavljal prostor za potenje in čiščenje telesa, odstranjevanje in odplavljanje strupov iz njega. Običajno je segret na temperaturo 60 do 65 stopinj Celzija. Po približno 15 minutah nastopi pospešeno potenje telesa, vendar je toplota, ki seva v prostoru, zelo prijetna in daje občutek udobja. Čas, ki ga prebijemo v tem prostoru, naj bo omejen največ na eno uro, običajno naj bi ga po 20 minutah zapustili in telo oprhali. Tako se pospeši prekrvitev, to pa je učinkovita podpora čiščenju telesa.
  • Rasul (serail bath) je pravzaprav postopek, ki združuje terapijo s peloidi ali blatom ali algami v obliki oblog ali premaza v kombinaciji s počitkom v parni savni. Postopek je terapevtski in kozmetični: najprej se telo premaže ali obloži z blatom (peloidi ali algami), temu pa sledi blagodejna masaža. Kot obloge ali premaz se lahko uporabijo tudi soli, mineralna olja, kreda, glina. Te snovi se nanašajo na kožo z rokami ali s ščetko, čopičem. Ob sočasnem sproščanju se v prijetnem okolju toplega prostora in pare obloge hitro navlažijo, navlaži se tudi koža, razširijo se pore, omogočeno je čiščenje telesa, odstranjevanje toksinov. Po uvodnem vlaženju kože se v paro dodajo zeliščni izvlečki, nato z nežno masažo in vtiranjem pospešimo učinek oblog. Masaži sledi toplo tuširanje in odstranjevanje ostankov oblog s telesa.
  • Frigidarium je prostor s temperaturo 10 do 15 stopinj Celzija. Uporabljamo ga po toplih kopelih ali savnah za pospešitev krvnega obtoka, prekrvitve in trening ožilja. Obstajajo različne oblike hlajenja: kot hladilniku podoben prostor, hladne kopeli, potopne kadi, bazeni - ti postopki naj trajajo najdlje eno minuto.
    Infrardeča savna s temperaturo med 50 in 60 stopinj Celzija je ena izmed modernejših oblik, povzroča pregrevanje v notranjosti telesa, kljub temu da prostor ni vroč.

Osnovno pravilo rednih uporabnikov savne je: uživanje, sproščanje in potenje - za vse ostalo so samo priporočila, ni pravil. Priporočljivo je pitje večjih količin tekočine pred savnanjem in po njem, v savno gremo goli ali ogrnjeni z brisačo (s kopalnim plaščem, plaščkom za savno), pred vstopom v savno še oprhamo in dobro obrišemo (intenzivno potenje). V savni podložimo brisačo pod telo (zadnjico in noge, v ležečem položaju podložimo vse telo). V parni savni so nameščene cevi za čiščenje klopi s curkom vode, s katerim si lahko hladimo tudi noge, roke ali obraz (ponekod imajo za te namene tudi manjše fontane).

Po savnanju je obvezno prhanje, nadaljujemo lahko s plavanjem v bazenu z mrzlo vodo, potapljanjem v kadi s hladno vodo, s hojo po Kneippovih kadičkah, z ohlajanjem rok po Kneippu, s polaganjem ledu in hlajenjem obraza, zatilja.

Sledi počitek, ki naj traja tako dolgo, kolikor časa smo prebili v savni. V počivališču se zahtevata mir in tišina, savna praviloma ni klepetalnica. Počivamo v posebej temperiranih prostorih ali na prostem (sneg). Postopek savnanja ponavljamo trikrat do petkrat, v parni savni lahko tudi večkrat. Pred odhodom z območja savne je dobro vsaj 30 minut počivati, da se uravnovesi temperatura telesa.