Izraz »alternativna medicina« zajema široko področje in številne pojme ter različne razlage. Po definiciji je alternativna oblika zdravljenja (komplementarna, nekonvencionalna, neortodoksna) pravzaprav neka druga možnost, neka vzporednica zahodni medicini (uradna, z dokazi podprta, dobra medicina). Alternativni načini zdravljenja lahko vključujejo akupunkturo z akupunkturnimi iglicami, biološke snovi (kot so npr. vitamini) ali pa ročne spretnosti zdravilca (npr. manipulacije). Alternativna medicina vključuje tudi meditacije in energije, ki se uporabljajo za zdravljenje in delujejo tudi na daljavo – pri teh oblikah alternativnega zdravljenja fizična prisotnost bolnika ni nujno potrebna.
Ameriški Nacionalni center za dopolnilno in alternativno medicino (NCCAM) navaja kot primere tudi naturopatijo, kiroprakso, zeliščarstvo, tradicionalno kitajsko medicino (TCM) v celoti, Ayurvedo, meditacijo, jogo, bio-feedback, hipnozo, homeopatijo, akupunkturo in prehranske terapije, ki so že dalj časa prisotne, navaja pa tudi številne druge novejše veje (terapija z bio-poljem, bio-elektromagnetna terapija ipd.). Vse te oblike so združene v skupino »komplementarna medicina« (CAM ali poslovenjeno KAM), kar se na splošno nanaša na podobne oblike dela: uporaba naravnih energij za zdravljenje – vse znotraj izraza dopolnilna ali alternativna medicina.
Po zadnjih nacionalnih ocenah porabijo Američani več kot desetino svojega denarja (izven rednega zdravstvenega zavarovanja) za alternativne oblike zdravljenja. Na lestvici izvajalcev so kiropraktiki, ki poberejo večino tega denarja, sledijo maserji in zeliščarji, visoko na lestvici je tudi akupunktura. Poročilo iz leta 2007 navaja oceno 34 bilijonov dolarjev, ki da jih ameriški potrošniki namenijo za alternativne oblike zdravljenja, vključno z alternativnimi zdravili.
Kdo so ljudje, ki iščejo alternativne oblike zdravljenja?
Nekatere oblike alternativnega zdravljenja zahtevajo bolnike, ki preprosto verjamejo, da je ozdravitev možna na ta način. V drugo skupino sodijo načini alternativnega zdravljenja (kot je kiropraksa), ki s svojo učinkovitostjo preprosto prepričajo tudi najbolj skeptične stranke. Bolj kot je zdravljenje »alternativno«, težje je prepričati ljudi, da ga preizkusijo. V osnovi je alternativno zdravljenje zelo drugačno od že ustaljenih oblik na zahodu, zato se jih zelo težko privadimo in jih zelo težko tudi sprejemamo. V grobem so bolniki in uporabniki alternativnih oblik zdravljenja razdeljeni v dve skupini:
- Prva skupina so ljudje, ki skrbijo za svoje zdravje in ga nenehno nadgrajujejo: To so ljudje, ki pravzaprav ne potrebujejo ne zdravil in ne zdravnika, praviloma niso bolni, jih pa alternativne oblike privlačijo v filozofskem aspektu. Alternativa jim ponuja možnost in obliko vzdrževanja optimalnega zdravja. Ta skupina ljudi se odloča za postopke in načine alternativnega zdravljenja, ker se nekako intuitivno počutijo povezani z njimi. Lastne pozitivne izkušnje in odzivi fizičnega telesa takšno razmišljanje in pripadnost alternativi še podkrepijo. Predhodno že kdaj nezadovoljni z priznano zahodno medicino pa najdejo v alternativi nove razsežnosti in upe.
- Druga skupina vključuje ljudi, ki želijo okrevati po bolezni: Posamezniki iščejo načine zdravljenja v alternativnih virih, kadar njihove fizične zdravstvene težave ali bolezni klasična zahodna medicina ni razrešila. V tem primeru jim alternativa ponuja nov sklop rešitev, novo upanje. Alternativne oblike predstavljajo proaktiven pristop k doseganju zdravja, kar ugaja mnogim in mnogi se odločajo zanje, navkljub dejstvu, da zanje klasična zahodna medicina ne ponuja rešitve in nikakršnega upanja.
Zanimivo je, da alternativne oblike zdravljenja in postopkov ponujajo široko paleto možnosti za obe skupini »iskalcev«! Ljudje iz prve skupine, ki želijo ohraniti celostno zdravje, bodo v alternativi našli veliko uporabnega (tibetanske vaje, meditacije, joga, dodatki k prehrani in različni prehranski nasveti). Bolniki iz druge skupine se pogosto zatečejo k alternativi, ker jim ta pomeni zadnje upanje – v tem primeru jim alternativa ponuja upanje in možnost ozdravitve, medtem ko klasična medicina ne obeta ničesar. Mnogi izvajalci v alternativi namreč poudarjajo, da so bolezni in zdravstvene težave tesno povezane s psiho in načinom razmišljanja ter z energijskimi vzorci, ki jih je moč v vsakem trenutku spremeniti, zamenjati ali odpraviti. Torej: zdravstveni zaplet je v alternativni medicini praviloma vedno rešljiv!
Katere zvrsti pozna alternativna medicina?
Zelo na splošno in grobo je razdeljena v pet velikih skupin, ki se razlikujejo po načinu medsebojnega vpliva med klientom, stranko ali bolnikom na eni in zdravilcem (izvajalcem alternativnih oblik zdravljenja) na drugi strani.
- Alternativne tradicionalne oblike zdravljenja Predstavljajo zelo stare sisteme zdravljenja, ki so zrasle na osnovi starodavnih tradicionalnih znanj in veščin – ljudje so jih uporabljali mnogo pred vstopom alopatske in z dokazi podprte zahodne medicine. Med njimi sta najbolj poznani tradicionalna kitajska medicina in Ayurveda, ki sta še vedno zakoreninjeni v Aziji in Indiji. Opredeljeni sta kot alternativni obliki zdravljenja, saj vključujeta npr. tudi zeliščarstvo in akupunkturo, ki pa nista vključeni v zahodno medicino.
- Alternativno zdravljenje z biološkim delovanjem Vse snovi (brez recepta dostopne v lekarnah in prosti prodaji), ki jih lahko vnesemo v telo z namenom telo uravnovesiti ali izboljšati kemične procese v njem, sodijo med oblike zdravljenja z biološkim delovanjem. Najširše zastopani v tej skupini so vitamini in ob njih paleta prehranskih dopolnil. V ortodoksni medicini zdravniki vitamine praviloma priporočajo le ob vitaminskem pomanjkanju. Alternativno zdravljenje z biološkimi sistemi pa vključuje tudi uporabo svetlinovega olja, jajčnih lupin, hrustanca morskega psa ali carske ruske ribe, česar v klasični zahodni medicini ne najdemo.
- Alternativno poseganje v razmerje »duše in telesa« Postopki, ki spodbujajo posameznika k pozitivnemu razmišljanju in tvorbi lastnih pozitivnih afirmacij, k iskanju zdravilnih energij s pomočjo lastnih motivacij, je opredeljeno kot alternativno poseganje v razmerje »duše in telesa«. Alternativa zagovarja obliko neurološko programiranih sistemov, ortodoksna zahodna medicina ne. Zahodna medicina vključuje psihološko podporo bolniku v obliki različnih organiziranih skupin (npr. alkoholiki), kar nekoliko spominja na alternativni pristop in podporo bolnikovi psihi, vendar je princip dela precej drugačen kot v alternativi.
- Alternativne zdravljenje z manipulacijo vključuje manuelne tehnike (npr. različne vrste masažnih tehnik, kiropraksa), pri katerih zdravilec izvrši manipulacijo sklepa ali dela telesa. Ta oblika alternative je v resnici še najbolje sprejeta med zdravniki zahodne medicine. Vredno je omeniti, da je manipulacija z redresijo tudi eden izmed uradno priznanih postopkov v ortopediji in deloma fiziatriji, da mobilizacija sklepov in hrbtenice sodi med »normalne« postopke fizikalne medicine in rehabilitacije in posebej še: osteopati so na zahodu in po zahodno medicinskih kriterijih šolani zdravniki, ki pri svojem delu uporabljajo obliko manipulacije hrbtenice.
- Alternativno zdravljenje z energijami temelji na predpostavki povzročenega neravnovesja v določenih energijskih poljih znotraj človeškega telesa. Ta energijska polja so izredno senzibilna in občutljiva, njihovo neravnovesje povzroča bolezni. Ponovnih jih lahko zbalansiramo in uravnovesimo z določenimi manuelnimi tehnikami in še bolje z meditacijo, upanjem in namero ozdravitve. Med najbolje poznane alternativne energijske tehnike zagotovo sodi Reiki, poznano je tudi polaganje kristalov, magnetov, piramidnih kamnov in drugih materialov, z namenom očistiti energije v bolnikovem telesu. Za te oblike se ponekod uporablja izraz svetlobne energije zdravljenja.
Zagotovo se različnim vplivom novitet in vdorom novih/starih tehnik ne da v celoti izogniti. In zakaj bi se, saj gre vendar za naravne tehnike!?
Američani poudarjajo, da je popularnost alternativnih oblik narasla z recesijo in krizo nasploh, da ljudje niso uradno zdravstveno zavarovani zaradi pomanjkanja denarja, da so alternativci poceni in dostopni, celoten zdravstveni sistem drag in kompliciran... Veliko vzporednic bi lahko potegnili s stanjem doma.
Vsekakor pa je nujno opozoriti vse uporabnike alternativnih tehnik, da so pred postopki vsaj malo previdni, ker zakona o zdravilstvu pri nas še vedno ni! V vsaki od navedenih skupin se lahko posamezniku povzroči tudi škoda, za katero ne bo nihče odgovarjal. Pa če odmislimo materialno škodo, marsikdo od nešolanih, samooklicanih zdravilcev lahko posameznika z neprimernim načinom še bolj onesposobi, poškoduje ali kako drugače vrže iz ravnotežja. Vsaj nekaj premisleka in preverjanja pred postopki, ko zaupamo lastno telo neznanemu (morda neukemu) tujcu pa je vendarle vredno, kajne?!