Kaj je anti-aging? Ali se ljudje vse bolj zanimajo za to vejo medicine in zakaj?
Anti-aging, za katerega pravzaprav nimamo pravega slovenskega izraza in direktnega prevoda, bi lahko poslovenili z besedami »medicina proti staranju«. Mnogi prevajajo to v vrelec mladosti, večno mladost, neizmerno energijo mladosti. A vendar se moramo zavedati, da večne mladosti ni, lahko pa vzdržujemo kakovost, tako znotraj sebe, kot tudi s svojim vplivom na okolico.
Opisno bi anti-aging predstavila kot medicino ali del nje, ki si prizadeva vzdrževati, ohranjati in izboljšati kakovost posameznikovega življenja in bivanja tukaj. Vključuje torej vse medicinske postopke in terapije, ki blažijo ali celo zavirajo staranje na varen, zanesljiv način in na znanstveni osnovi. Na tak način se posamezniku zagotovi polnovredno in daljše življenje - življenju dodamo kvalitetna leta.
Povezujejo se preventiva, medicina staranja (geriatrija zdravi staranje, ki je povezano s slabim zdravjem, ki je pod nivojem optimalnega zdravja), medicina zdravja (optimizira zdravje, tudi pri na videz zdravih ljudeh) in dodatni (adjuvantni) postopki medicine pri težkih patologijah. Na ta način medicina za boljšo kakovost življenja pravzaprav harmonizira in nadgrajuje klasične medicinske pristope, ki praviloma le zdravijo bolezenska stanja. Iz vsega tega razberemo, zakaj je ljudem ta medicina vse bližja - nihče se noče starati v slabi kondiciji in večina nas želi v polni kondiciji vztrajati čim dlje.
S tem pristopom poskušamo ustaviti staranje v smislu neustavljivega propadanja telesnih funkcij, kar bistveno zmanjša kakovost življenja v poznih letih. Želimo zadržati ali povrniti elemente mladosti, zlasti dobro počutje, energijo in na ta način zagotoviti boljšo kakovost življenja. V ospredju je kakovost življenja, ne toliko anti-aging v smislu biti brez gub in biti brez znakov zrelosti, ki jih leta prinesejo. Res pa je, da je tudi estetika področje anti-aginga in se oboje lepo dopolnjuje. A spet je odvisno od posameznika: kaj ga moti, kako se počuti v svoji koži, kaj komu povzroča dejanske stiske. So to upadla lica in gubice okrog ust, oči ali na čelu, ali pa je moteče slabo počutje z razdražljivostjo, nervozo, nespečnostjo, potenjem, nezadovoljstvom, kar privede do večine razvez, zakonskih težav in brodolomov pri ženskah po 40. letu. Gube popravi botoks, uvela lica napolnijo bio-polnila ali lastne maščobe, počutje popravimo s spremenjenim načinom življenja, dodatki, tudi hormonskimi.
Katere postopke pomlajevanja poznamo danes? Kateri so najbolj priporočljivi - najmanj invazivni, toda z njimi lahko dosežemo dober rezultat?
Danes so možnosti pomlajevanja neizmerne. Vendar je nujno ločiti med zunanjim videzom (estetika) ter ohranjanjem notranjega dobrega počutja. Včasih se seveda oboje prepleta in je soodvisno, zlasti pri ljudeh, ki nastopajo v javnosti. Pogovorno bi temu rekli, da eno obliko dosežemo z nožem (kirurgija) in neinvazivnimi postopki (polnila, botoks, medicinsko kozmetični postopki), dobro počutje z dodatki, prehrano, gibanjem in seveda spanjem. Še premalo se zavedamo, koliko od vsega naštetega je v naših rokah, na kaj vse lahko pravzaprav sami vplivamo. A nemalokrat vse te globoke resnice in dejstva slišimo in preslišimo, zato iščemo čudeže v dodatkih. Res pa je, da nam prav dodatki lahko pomagajo in povrnejo dobro počutje, povrnejo spanje in notranje zadovoljstvo, izboljšajo samopodobo, kar je osnova, izhodišče za nadaljnje korake.
Osebno sem mnenja, da so postopki, ki tečejo spontano in ponovno vzpostavljajo notranje ravnovesje telesa, veliko boljši, dolgotrajnejši in bolj učinkoviti od hitro pridobljenih sprememb (ki jih je med drugim potrebno nenehno obnavljati, ponavljati). Vsekakor nekomu, ki ni bolan, a se ne počuti dobro, estetska korekcija v resnici ne bo pomagala, tudi klasični medicinski pristop ne. Z določeno podporo in spremembo načina življenja pa bo prav ta oseba ponovno zaživela polno in kvalitetno.
Od česa je odvisno, kako hitro se bo posameznik staral?
Veliko je dejavnikov, ki so strokovno razčlenjeni: genetska zasnova, okolje, način življenja, kamor sodi tudi delovno okolje, izpostavljenost npr. sevanju, hlapom, strupom, ob tem gibanje in sproščanje, redne miselne aktivnosti, zelo pomemben je način prehranjevanja in hrana v vseh oblikah (trda in tekoča), ohranjanje dnevno-nočnega ritma življenja (spanje), sposobnost zavarovati se pred stresom. Pomembno je ali živimo v čim bolj naravnem okolju s čim manj umetnimi materiali, oblogami, barvami, oblačili, obutvijo. Še veliko bi lahko naštevala, vendarle moramo ob vsem tem najti tudi notranji mir in živeti skladno sami s seboj in svojimi cilji. Nikdar ne smemo pozabiti na radosti, igro in smeh!
Kaj najbolj pospešuje staranje?
Slab odnos do samega sebe. Pogosto to pomeni, da se za doseganje nekega cilja sami pustimo ujeti in podjarmiti - notranje najedanje je veliko hujše od vseh zunanjih dejavnikov in agresorjev.
Koliko že vemo o bioidentičnih hormonih (BIDH)?
O BIDH vemo veliko in skorajda vse. Znani so že zelo dolgo, pravzaprav so bili vsi prvi hormoni BIDH. Kasneje jih je industrija prekrojila in jih po svoje naredila bolj obstojne, lažje dostopne in seveda bolj privlačne, jih patentirala, zato da jih monopolno tržijo. Insulini so še danes zvečine bioidentični, enako nekateri kortikosteroidi, oxytocin... Bioidentičen pravzaprav pomeni, da je enak, popolna kopija človeškega hormona - je natančno tak, kot v človekovem telesu. Tega ne smemo zamenjevati z vzetim iz narave, saj bi nato naravo izropali. Tudi ne moremo reči, da je to človeški, ker bi to pomenilo kanibalizem. Takšni hormoni nastanejo praviloma v kakovostnih laboratorijih, zato so zgodbice o zloglasni Kitajski pravo natolcevanje in nepoznavanje področja. Se pa, kot pri vseh ostalih tržnih produktih, na črnem trgu pojavi marsikaj. A marsikaj korejskega se pojavi tudi v uradni farmaciji in kljub pritoževanju bolnikov se za to nihče ne vznemirja.
Bioidentični hormoni so v laboratoriju narejeni hormoni in so po zgradbi popolna kopija hormonov, ki jih proizvaja človeško telo. Vsi so sintetični hormoni iz laboratorijev, kjer jih na osnovi rastlinskih izvlečkov, z inženiringom priredijo za humano rabo. Bioidentični hormon je popolnoma enak kot človeški hormoni.
In naravni hormoni: naravni humani hormon je tisti, ki nastane v človeškem telesu (to je njegovo naravno mesto) - z etičnega vidika bi bilo sporno uporabljati ga v telesu nekoga drugega. Rastlinski »hormoni« so fitohormoni in niso hormoni, ne delujejo kot hormoni, zato ne morejo nadomestiti manjkajočih hormonov v telesu.
Praviloma se BIDH naročijo v specializiranih, verificiranih evropskih lekarnah, tam je nujno potreben recept zdravnika. Večina hormonov je v obliki krem ali gelov, tudi tekočin, v obliki tablet, dražejev, svečk, praškov. V bioidentičnem pristopu poskušamo najti najbolj primerno obliko za določeno osebo. Obvezno moramo v čim večji meri izključiti vse dejavnike tveganja za kakršnekoli zaplete, ki bi se lahko pojavili. Narejene so bile številne medicinske študije o BIDH, veliko jih še teče. Mnogo je objavljenih. S tovrstnim pristopom se povsod po svetu ukvarjajo zdravniki, torej medicina. Ker pa je to praviloma preventiva, kjer je v ospredju kvaliteta življenja posameznika in ne bolezen, je zdravstvene zavarovalnice ne plačujejo.
Kako lahko zdravimo določene bolezni s pomočjo BIDH? Na kakšen način »izračunate«, katerih hormonov v našem telesu manjka?
BIDH v osnovi niso namenjeni zdravljenju v klasičnem pomenu besede. Večinoma poskušamo ohranjati kakovost življenja. Menopavza denimo ni bolezen in tudi starost ni bolezen, to so le obdobja v življenju posameznika (kot tudi otroštvo), ki velikokrat spremenijo naše počutje. Če poenostavim: oseba se slabo počuti in opaža upad svojih sposobnosti na vseh področjih (inetektualno, fizično, čustveno, seksualno), je izven svojega ravnovesja.
Če taka oseba pride k zdravniku in opravi osnovne preiskave, ugotovi, da so laboratorijske vrednosti pogosto še v mejah normale (a pogosto na spodnji ali zgornji meji, izven optimalnega), zato ga zdravnik opredeli kot zdravega - ni bolnik. In ta oseba odide brez pravega nasveta. V resnici pa je slabo počutje povezano s pomanjkanjem ene ali več snovi v telesu, ki je po medicinskih kriterijih še komaj znotraj meja normale. Slabo počutje je torej lahko odraz nižjih vrednosti enega ali več hormonov, vitaminov, mineralov ali hranil, zato oseba potrebuje dopolnilno terapijo, ki pa ne sodi v klasično zdravljenje, je v resnici preventiva pred nadaljnjim poglabljanjem slabega stanja - to pa običajno kasneje vodi v bolezen.
Ene same formule za izračun ni. Izračun je pravzaprav vsota vseh znakov, ki jih med pregledom posameznika ugotovim, vse, kar ta oseba pove o sebi in svojem slabem počutju, vsa njegova zgodovina in vse bolezni, ki jih je prebolel ali se zaradi njih zdravi. Kot pomoč in orientacija so laboratorijski izvidi krvi, ki vključujejo analizo krvi, jetrne in ledvične teste, hormone, elektrolite, v tujih laboratorijih določajo še vitamine in pregledajo urin.
Ali se ženske starajo hitreje kot moški? Kako se staranje razlikuje glede na spol?
Ženske se morda navzven staramo hitreje, ostajamo pa zvečine intelektualno krepkejše. Težko je realno presoditi vse dejavnike, saj moški pogosto umirajo mlajši, tako da so primerjave težke. Ob tem je pomembno tudi, kako kdo skrbi zase, v kakšnem okolju živi in s čim se ukvarja. Izpostavila bi le, da obilje in bogastvo praviloma nista premosorazmerna, zato ju ne gre enačiti z večno mladostjo. Obilje marsikoga izrodi in prinese več slabega kot dobrega.
Povejte nam kaj več o vaši ambulanti - kakšne storitve ponujate?
Sem zdravnica, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, vrsto let v akupunkturi, welnessu, anti-agingu, prehrani, zadnja leta izvajam svetovanja s področja gibanja in gibalnih tehnik, prehrane in prehranskih dodatkov, bioidentičnih hormonov - vse, kar dviga in ohranja kakovost življenja.
Ambulanta je nastala kot del mreže javnega zdravstva, zato je še zmeraj velik del aktivnosti strogo namenjen izvajanju obvez zavarovalnice. Zaradi znanih dejstev iz zadnjih let, ko se položaj v zdravstvu spreminja v neznosno in nečloveško, vse bolj gradim od ZZZS neodvisni del dejavnosti. Ta neodvisni del je pri nas zaradi monopola ene zavarovalnice seveda samoplačniški - v tujini so to uredili z različnimi paketi in drugačno zasnovo zavarovanj.
Ne znam skriti, da sem Mariborčanka, v celoti zaprisežena zdravemu načinu življenja, ohranjanju kakovosti življenja, naravnim pristopom v medicini, zaprisežena akupunkturi in medicini nasploh. Želim, da ljudje spoznajo lastno moč, s katero lahko v veliki meri vplivajo na svoje zdravje in počutje. Vsi naravni pristopi morajo imeti prednost pred kemijo.
Kako ste stopili na to pot?
Naneslo je, da sem se najprej naučila praktično vseh različnih masažnih tehnik, akupresure, makrobiotike, zaključila medicino, specializirala fizikalno medicino in rehabilitacijo, delala v bolnišnici, v termah Olimia in Dobrna, se veliko naučila tudi o gostinstvu in turizmu, opravila mednarodni izpit za welness svetovalko in izpit iz akupunkture in leta 2006 sem odprla zasebno ambulanto s koncesijo, kjer poskušam svoja znanja udejaniti v praksi. Antiaging svetovanje s prehrano, prehranskimi dodatki, BIDH je le zaokrožil vse, kar sem do sedaj že počela, a manj strnjeno. Sem tudi sodna izvedenka za medicino, področje fizikalna in rehabilitacijska medicina.
S čim se ukvarjate v prostem času?
Vsega je ogromno, a najraje sem mama mojemu najstniku, ki me iz dneva v dan šola! Ja, res se veliko naučim iz te vsakodnevne zabavne najstniške prakse. Moji hobiji so gibanje, zlasti hoja in kolesarjenje, pohodništvo, ob tem branje in še vedno tudi študij, rada sem s prijatelji, a tudi v tišini uživam.
Intervju »Anti-age«: Ivica Flis Smaka za Fashion.si, april 2013