Urinska inkontinenca: Težave z urinsko inkontinenco

Z urinsko inkontinenco se srečujejo ljudje različnih starosti, obeh spolov, vseh vrst poklicev in družbenih slojev. Vendar je pogostost pojavljanja urinske inkontinence mnogo večja pri ženskah, zlasti v srednjih letih in kasneje.

Ljudje z inkontinenco pogosto sploh ne poiščejo zdravniške pomoči, ker jih je strah ali sram govoriti o njej. Mnogi menijo, da je inkontinenca v starosti normalen pojav. Mnoge ženske se prepričujejo, da se jim je zgodilo prvič in izjemoma. Ko se zgodi drugič, iščejo različne izgovore: »Popila sem preveč kave...«, ali »Spila sem kozarec vina...«, ali »Kriva je lubenica...« Toda, ko se ti dogodki stopnjujejo, ko ženske ne morejo več kihati in se smejati, ne morejo skakati in tekati, hoditi po stopnicah, ne da bi jim ob tem uhajal urin, je čas, ko si običajno priznajo, da imajo težavo, in to zelo neprijetno.

Mnogi nosijo to težavo leta in leta s seboj, dokler ne premagajo sramu in nelagodja ter poiščejo pomoč. Žalostno je, da ljudje molčijo in trpijo, ker so prepričani, da ni mogoče nič narediti in da je operacija edini izhod. V resnici pa lahko že zelo preproste vaje pomagajo večini izmed njih.

Poznamo več tipov urinske inkontinence, te so: urgentna, stresna, prelivna, popolna, psihogena in mešana inkontinenca. Stresna inkontinenca je najpogostejša. Pri tej človeku urin uhaja ob naporih, pri kihanju, kašljanju, smejanju, pri drugih oblikah napenjanja trebušne stene, pri hoji po stopnicah, poskakovanju, pri različnih športnih aktivnostih, pri dviganju bremen in podobno. Ob naporu se namreč poveča pritisk v trebušni votlini, ki pa ga oslabelo ali prizadeto mišičje ne vzdrži.

Mednarodno združenje za kontinenco je stresno urinsko inkontinenco definiralo kot nehoteno uhajanje urina, ki ga lahko objektivno dokažemo, sočasno pa predstavlja higienski ter socialni problem.

Vzroki inkontinence

Glavni vzrok stresne inkontinence so oslabele mišice medeničnega dna. Te mišice delujejo kot mreža, ki drži in podpira mehur, črevesje in maternico. Mišice medeničnega dna imajo pomembno vlogo, ker podpirajo medenične organe in mehur, pomagajo pri nadzoru in zadrževanju vetrov, pri zadrževanju blata in pomagajo vzdrževati odprtino mehurja zaprto. Mišice medeničnega dna se aktivno zatezajo in s tem preprečujejo uhajanje urina in uriniranje. Če mišice oslabijo in so sočasno preveč obremenjene (med kašljanjem, skakanjem ali celo med preprostim vstajanjem iz sedečega položaja), se ne morejo pravočasno stisniti okoli odprtine mehurja, zato urin uide ali uhaja.

Mišice medeničnega dna imajo pri ženski prav posebno vlogo: - zapirajo medenični izhod in vzdržujejo pravilno lego oziroma dajejo oporo notranjim organom male medenice;

  • med nosečnostjo so pomembne močne mišice medeničnega dna, saj se edino take lahko uprejo povečanemu pritisku;<
  • med porodom je zelo pomembno, da ženska zna sprostiti mišice medeničnega dna in s tem olajša porod;
  • pomembne so za spolno doživljanje ženske in tudi njenega partnerja;
  • sodelujejo pri zadrževanju oz. odvajanju urina in blata (sposobne so hitre kontrakcije ob nenadnem zvišanem pritisku v trebušni votlini in nasprotno, zmožne relaksacije pri odvajanju urina in blata).

Kaj slabi medenično dno?

Kdaj nastopi oslabelost mišic medeničnega dna in pri katerih ženskah? Pri ženskah, ki:

  • so večkrat rodile,
  • so imele daljše, težje porode,
  • opravljajo težja fizična dela (pogosto dviganje težkih bremen);
  • so v obdobju (peri)menopavze, ko se pojavijo bistvene hormonske spremembe;
  • imajo čezmerno telesno težo;
  • imajo sindrom razdraženega črevesja;
  • trpijo zaradi kroničnega kašlja;
  • imajo za sabo večje operativne posege v področju medenice;
  • imajo prirojeno slabost vezivnega tkiva.

Nosečnost in porod čezmerno obremenjujeta mišice medeničnega dna, ki oslabijo in se včasih celo trajno spremenijo. Porod lahko poškoduje tudi zapiralko mehurja (sfinkter), mišični prstan, krožno mišico, ki obkroža sečnico. Poškodovana zapiralka se ne more več čvrsto stisniti in ne zadrži urina.

Urinska inkontinenca pri moških

Stresna inkontinenca se lahko pojavi pri nekaterih moških, ki:

  • imajo čezmerno telesno težo;
  • bolehajo in imajo težave z razdraženim črevesjem;
  • trpijo zaradi kroničnega kašlja;
  • so opravljali ali še opravljajo naporna dela, predvsem dviganje in prenašanje težkih bremen;
  • imajo bolezenske težave endokrine narave.

Pogosteje se inkontinenca pojavlja pri moških po operaciji prostate, in sicer pri:

  • prostatektomiji,
  • transuretralni resekciji prostate, če je bila med operativnim posegom poškodovana sečnica ali del sečnega mehurja.

Pomen redne vadbe

Vedeti je treba, da stresno inkontinenco v večini primerov lahko preprečite, omilite ali ozdravite z rednimi vajami za mišice medeničnega dna!

Najtežja je odločitev posameznika, da napravi prvi korak in poišče pomoč. Če imate težave, obiščite osebnega zdravnika in ga prosite za pomoč in napotitev k ustreznemu specialistu za kontinenco. Če vam je zelo neprijetno izgovoriti ali začeti pogovor o tej svoji težavi, napišite in opišite težave na list papirja, ki ga nato izročite zdravniku.

Praviloma vas bo osebni zdravnik napotil do specialista ginekologa z dodatno specializacijo za kontinenco ali do specialista urologa, ki se posebej ukvarja s temi težavami. Zelo pomembno je, da najprej obiščete zdravnika specialista, ki vas pregleda in ovrednoti vašo težavo. Naslednja pot je običajno do specialista fiziatra in specializiranega višjega fizioterapevta, ki vam pokaže primerne vaje in vas nauči pravilnega izvajanja vaj za mišice medeničnega dna.

Ob pravilnem izvajanju vaj se vsaj dvema tretjinama pacientov stanje toliko popravi, da nadaljnji postopki niso potrebni. Praviloma se stanje ob izvajanju vaj izboljša v dveh do treh mesecih, nekaterim tudi že po treh tednih. Vaje morate tudi po izboljšanju redno nadaljevati in jih izvajati vsakodnevno - samo tako lahko ohranite pridobljeno.

Mnogi avtorji poudarjajo pomen električne stimulacije mišic medeničnega dna (kot postopek fizioterapije), vendar je uspeh zagotovljen le ob sočasni redni vadbi.

Redna skrb za medenično mišičje

  • Ne dvigajte težkih bremen. Prenašanje predmetov, ki so pretežki za vas, dodatno obremeni vašo medenico.
  • Skrb za mehur - ne poskušajte piti manj z namenom, da preprečite uhajanje. Premalo tekočine lahko povzroči dodatno koncentriranje urina, kar draži mehur in poveča potrebo po odvajanju urina. Najbolje je, da popijete vsaj 1,5 do 2 litra tekočine na dan in da greste na stranišče 6- do 8-krat dnevno.
  • Preprečujte zaprtje in zapeko blata. Napenjanje med odvajanjem blata dodatno obremenjuje medenične mišice, kar pomeni, da jih lahko tudi precej oslabi. Jejte hrano, bogato z vlakninami, pijte veliko tekočine in redno telovadite.
  • Premagajte željo, da greste na stranišče »samo za to, da bi ne...« - bolje je počakati, da se vam mehur napolni in je potreba osnovana. To bo vzpodbudilo vaše mišice medeničnega dna, da bodo učinkovitejše, vi pa boste povečevali nadzor.
  • Izogibajte se kofeinu in pijačam, ki ga vsebujejo. Omejite pitje kofeinskih pijač na samo 1 do 2 skodelici dnevno (najbolje nobene), saj kofein v čaju ali kavi in podobnih pijačah lahko povzroči težave z mehurjem.
  • Redno izvajajte vaje za krepitev mišic medeničnega dna (vaje, ki bi jih pravzaprav morali izvajati vsi odrasli), da izpopolnite delovanje teh mišic.