Gibanje je človekova temeljna biološka značilnost. Gibanje pomeni svobodo nasploh, predvsem pa svobodo v lokomociji.
Antropološki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času se je razvila pokončna drža, stoja in hoja. Sedaj svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, tako kot nobeno drugo živo bitje. Od svojega telesa pričakujemo virtuozne gibe v hrbtenici, pričakujemo dvigovanje iz križa, močna premikanja okoli lastne osi, sklanjanje nazaj, neobičajne prisilne položaje, dolgotrajno sedenje in še veliko drugih skrajnosti.
Približno 70 odstotkov ljudi ima vsaj enkrat letno težave s hrbtom, vsaj enkrat v življenju jo izkusi vsaj 80 odstotkov ljudi in dnevno vsaj ena četrtina vseh bolnikov v ambulantah toži za bolečinami v hrbtenici. Med njimi je vedno več mladih ljudi, čeprav praviloma prizadene starejše, ki imajo ob številnih drugih težavah tudi več starostnih (degenerativnih) sprememb. Kaj so vzroki teh naših težav, kako se zaščitite pred njimi in kako se pravilno obnašati?
»Trpljenje so dali skalam, vendar ga niso prenesle, zato so ga dali človeku.«
Armenski pregovor
Kaj povzroča bolečino v hrbtu?
Glavni vzrok za težave so oslabele in napete mišice, zlasti obhrbtenične, mišice ramenskih obročev in medenice, kar je največkrat posledica pomanjkanja gibanja, izvajanja dela v sedečem položaju, prisilnih in napačnih drž in tako imenovanih biomehaničnih dejavnikov tveganja (napačno dvigovanje). Pogosto se tem bolečinam pridružijo tudi drugi telesni, predvsem pa psihični vzroki, ki v obliki krčev in zatezanja obvisijo na ramenih in hrbtu nasploh. Posledica so napete mišice in napačna drža, zaradi česar je prizadeto celo telo.
Bolečina v hrbtu je pogosto tudi posledica poškodbe ali obolenja gibalnega sistema, natančneje večjih in manjših sklepov, vezi, sklepnih ovojnic, lahko pa je posledica sistemskih vezivno-tkivnih in degenerativnih obolenj kot so osteoartritis, revmatoidni artritis, urični artritis, psoriaze in z njo povezanih sprememb na sklepih. Ostali razlogi za bolečina v hrbtu se navezujejo na slabe navade (slaba drža, prevelika telesna teža), pogosto pa so posledica prirojenih ali pridobljenih sprememb (degeneracija ali poškodba medvretenčne ploščice s posledično kilo ali zdrsom, kar zožuje hrbtenični kanal in povzroča pritisk na živčne strukture – »vkleščen« živec).
O preneseni bolečini v ledvenem predelu govorimo, kadar se bolečina v ledveni predel prenese iz katerega od notranjih organov in se izrazi z bolečino hrbta. Pri boleznih sečil, rodil, prebavnega trakta pogosto ni bolečina povezana s samim organom, temveč se prenese na ledveni predel. V diagnostiki je zato zelo pomembno, da natančno opredelimo izvor bolečine, saj je le tako terapija res uspešna.
Zelo pomembno je tudi, da natančno opredelimo, kdaj je bolečina nastala, kaj je bil povod in kaj jo je sprožilo, kaj jo razdraži in okrepi, kaj jo olajša in blaži, kam se širi, ali je odvisna od položaja telesa, reagira na kašljanje in kihanje, ali je topa, pekoča, ostra, krčevita, ali jo spremlja mravljinčenje, drevenenje, mrtvenje, okorelost, ali se pojavlja med gibanjem ali v mirovanju, ali je intenzivnejša podnevi ali ponoči, ali se zaradi bolečin ponoči oseba zbuja iz spanja …
Običajno prve znanilce težav v gibalnem sistemu prezremo in jim ne posvečamo velike pozornosti, raje jih odrinemo. Šele ko se bolečina prevesi v močnejšo in dalj časa trajajočo, nas vznemiri. Praviloma bi se bilo dobro posvetovati z zdravnikom že prvič, ko se bolečina pojavi. Potrebno je določiti izvor bolečine in opredeliti naravo ter obseg sprememb, ki so jo povzročile. Posebej pomembno je izključiti resnejša obolenja in sistemske bolezni.
Bolnike z bolečino v hrbtenici obravnavajo različni strokovnjaki znotraj medicine, in sicer specialisti fizikalne in rehabilitacijske medicine, ortopedi, travmatologi, algologi, revmatologi, nemalokrat tudi specialisti medicine dela, prometa in športa, največkrat splošni in družinski zdravniki. Pogosto se zdravljenje nadaljuje s fizioterapijo, vendar se v zadnjem času vse pogosteje srečujemo s prevelikim pomanjkanjem časa, tako da so bolniki obravnavani zelo rutinsko in manj kompleksno. Ne smemo namreč pozabiti na psihično komponento, ki je pogosto vodilni vzrok teh bolečin.
Običajno lahko že s samim kliničnim pregledom postavimo diagnoza, vendar pogosto v proces diagnostike vključimo še ostale preiskovalne tehnike, dodatne preiskave kot so: rentgensko slikanje v različnih projekcijah, elektromiografija sli merjenje prevodne hitrosti živcev (EMG), kompjuterska tomografija (CT), magnetna resonanca (MRI), občasno laboratorijske preiskave za izključitev ali potrditev sistemskih obolenj, revmatoloških dogajanj, hormonskih motenj, bolezni notranjih organov.
Kako razdelimo bolečine v hrbtenici?
Akutne bolečine v ledvenem predelu so danes zelo pogoste. Praviloma se pojavijo nenadoma ali se počasi stopnjujejo, trajajo lahko več dni ali nekaj tednov. Večinoma nastanejo zaradi preobremenitev, nenadnih in prisilnih gibov ali zaradi prepiha, delovanja klime. Pojavijo se tudi pri zlomih in vnetjih ob hrbtenici, zaradi preobremenjenih mišic in kosti. Zvečine prizadenejo netrenirane in nesegrete mišice vseh, ki se nepripravljeni lotijo napornega dela ali intenzivnega športa (vikend športniki).
Kronične bolečine so dalj časa, več mesecev trajajoče bolečine, ki se pojavijo pri dolgotrajnem napornem delu (več let), pri sedečih poklicih (šoferji, administratorji, zobozdravniki, fizični delavci...). Redko ne odkrijemo pravega vzroka, najpogosteje jih pripisujemo degenerativnim spremembam hrbtenice (znaki obrabe), nepravilni obliki, okvari medvretenčnih ploščic, mišičnim preobremenitvam. Lahko so povezane z drugimi boleznimi ali se pojavijo pri osteoporozi, artritisu, osteoartritisu. Zelo pogosto so (predvsem v zadnjem času) povezane s preveliko telesno težo, slabo in površno držo, vsekakor pa tudi s psihičnimi in socialnimi dejavniki.
Ponavljajoče bolečine se praviloma ciklično ponavljajo, lahko pa so presledki različni (krajši ali daljši). Najpogostejši vzrok je dolgotrajno sedenje in neaktivnost, čemur se pridruži še površna in slaba drža. Pogosto so nepravilni, prisilni položaji povezani z zahtevami pri delu, kar povzroča nepravilne obremenitve mišic in celotnega gibalnega sistema in privede do trajnih sprememb z manjšimi ali večjimi tajnimi posledicami.
Zdravljenje
Pri vseh kroničnih stanjih se lahko stanje nenadoma poslabša, kar pa ti bolniki prepoznajo sami. Pogosto si tudi sami pomagajo. V primeru izrednega poslabšanja, ob dodatnih novih bolečinskih in drugih znakih, ob vseh odstopanjih od običajnega in znosnega, pa je vendar potrebno obiskati zdravnika in preveriti dejansko stanje telesa.
Praviloma je terapija odvisna od narave obolenja, stopnje prizadetosti posameznih gibalnih struktur ali notranjih organov. Kadar ima bolečina izvor v gibalnem sistemu in natančneje v hrbtenici, je zdravljenje odvisno od bolečinske slike. Akutno bolečino praviloma zdravimo s počitkom, mirovanjem, ob ustrezni kombinirani medikamentni terapiji, ki jo lahko bolnik prejme »na usta« (tablete, kapsule, dražeji) ali v obliki intramuskularnih injekcij, lokalnih infiltracij. Največ se porabljajo protibolečinska zdravila, antirevmatiki (s protibolečinskim in protivnetnim delovanjem), mišične relaksanse, kortikosteroide. V tej fazi je razbremenitev hrbtenice in bolečih struktur nujna, zato priporočamo počitek leže, na trdi, čvrsti podlagi. Bolniki najpogosteje zavzamejo polpokrčen položaj: noge so pokrčene v kolkih in kolenih (v medicini imenujemo to Williamsov položaj). Kadar bolnik leži na hrbtu, mu podložimo glavo z nizkim vzglavjem, pokrčimo noge v kolenih in kolkih ter jih podložimo s primerno visoko blazino. Prve tri dni lahko na boleč predel za tri do pet minut položimo hladne obkladke ali ledene blazinice, nikakor pa tega predela ne pregrevamo. Čim je možno, vključimo postopke fizioterapije.
Kronične bolečine zdravimo s protivnetnimi in protibolečinskimi zdravili (analgoantirevmatiki), pogosteje pa s postopki fizikalne medicine in rehabilitacije. Počitek naj bo zmeren in naj bo pridružen primerni telesni aktivnosti, ki naj dnevno obsega vsaj nekaj hoje in sprehodov, lahko pa tudi plavanje in vaje v zmerno topli vodi (nikakor ne vroči). Kadar je bolečina vztrajna, bolnika izčrpava in ruši njegovo delovno in življenjsko moč, predvsem pa ga načenja psihično, vključimo v zdravljenje psihologa, psihoterapevta ali psihiatra.
Vsi navedeni postopki so povezani z obiskom pri zdravniku, vendar je zelo pomembno, da zase v prvi vrsti poskrbimo sami. Nega in skrb za hrbtenico sta neverjetno pomembna, saj je hrbtenica center skoraj vseh živčnih vhodov in izhodov. V osnovi se ljudje namreč vse premalo zavedamo, da je telo najprej naša last in da moramo najprej sami poskrbeti zase. In naša hrbtenica ni narejena za sedenje! Ob upoštevanju osnovnih pravil zdravega življenja (primerna prehrana, veliko gibanja, razvedrilo in smeh, dovolj spanja) bo bolečin manj in bodo manj pogoste. Če pa se pojavijo, jih lahko sami »pogasimo« in lajšamo s pripomočki in dodatki, ki so nam na voljo. Že dalj časa so na tržišču številne kreme in geli za lajšanje bolečin v gibalnem sistemu, v zadnjem času je vse več tudi učinkovitih protibolečinskih obližev iz naravnih sestavin. Vsekakor so kreme in protibolečinski obliži iz naravnih sestavin zelo priročni in primerni za lajšanje bolečin. Praviloma imajo nič ali zelo malo stranskih učinkov, enostavni so za nanašanje in hitro učinkujejo, ne obremenjujejo prebavil in drugih notranjih organov. Pa še zelo dostopni so – brez čakalne vrste jih imamo vedno pri roki.
»Večina ljudi ni bolana, ampak noče postati zdrava,« je pripomnil že Hipokrat 370 let pred našim štetjem.