O holesterolu v resnici vemo premalo. Širijo se stereotipi iz začetka 60.let prejšnjega tisočletja, ko se je razširila t.i. »zdravniška hipoteza« o holesterolu: »Nižji kot je, za zdravje bolje!« Prehranska industrija je seveda takoj pograbila to hipotezo in vzporedno agitirala proti uporabi jajc, šunke, slanine, masti in masla, sočasno pa spretno plasirala nemastno mleko, rastlinska olja in maščobe brez holesterola, visoko povzdignila margarine in številne manj mastne izdelke (ki pa resnici na ljubo vsebujejo veliko sladkorjev!). S tem je holesterol v zadnjih desetletjih pridobil najslabši možni sloves med hranili, tako v medicini, kakor med ljudmi. Ob njem so postale osovražene tudi vse ostale maščobe, vključno oreški in semena.
Od dejstev, potrjenih v najsodobnejših raziskavah velja našteti najpomembnejše. Holesterol je maščobna molekula, je mehka, vosku podobna spojina. V naravi in hrani je prisoten zlasti v živalskem svetu, nekaj malega v sezamovem olju, več v rakcih, školjkah, lignjih, hobotnicah in kaviarju. Čeprav so tudi ribe in ribja olja zelo bogata s holesterolom, so opredeljena kot zaščitna hrana za srce in ožilje (eden od paradoksov kampanje prehranske industrije!), ker vsebujejo tudi omega 3 maščobne kisline... Holesterol (H) nastaja v jetrih v 80% (telo ga lahko sestavi iz drugih snovi, ni nujno vezano na vnos H s hrano), 20 % ga vnesemo s hrano živalskega izvora. H ni topen v vodi, zato potuje po krvi v obliki posebnih molekul, imenovanih lipoproteini. HDL so težki lipoproteini (dobri) in na nek način čistijo žilje, LDL so lahki (slabi) lipoproteini in se nalagajo na žilno steno, najbolj v kombinaciji s škrobom iz hrane (moka in izdelki iz moke, sladkor in sladkarije, krompir). Podobno neugodni kot LDL so tudi trigliceridi, ki se hitro uskladiščijo in večajo maščobne zaloge. Katera oblika delcev bo v telesu nastala, je odvisno predvsem od hrane, načina življenja (gibanje, spanje, odziv na stres) in od sestave telesa.
Telo H v resnici nujno potrebuje! H je namreč gradbeni kamen za vse življenjsko pomembne maščobne hormone: pregnenolone ali mama hormon, DHEA (hormon sreče), progesteron (zaščitnik živčnih ovojnic), kortizol (hormon stresa in obrambe), aldosteron (regulira zaloge tekočin, mineralov in pomembno vpliva na sluh), estrogen (najbolj ženski hormon), testosteron (zelo moški hormon), vitamin D (mišice, živčevje, kosti, spomin, imunost). Je tudi del vseh celičnih membran in izrednega pomena v izgradnji, obnovi in delovanju živčevja, tvori žolčne snovi za presnovi maščob, daje lesk koži in lasem. Nekje do 40.leta starosti H praviloma ne preseže zgornje meje v krvi, s staranjem pa se nivo H viša. Zakaj? S staranjem upadajo številne funkcije v telesu, zato je naravno, da tudi hormoni nastajajo v manjših količinah. Dokazano je, da je holesterol odgovoren za proizvodnjo maščobnih hormonov, zato poskuša telo ob upadanju proizvodnje maščobnih hormonov pomagati tako, da naredi več H. Rezultat so višje vrednosti H, ki nastanejo zaradi povratne zanke, ko telo zazna nižje vrednosti maščobnih hormonov. Da je nesreča večja, je s staranjem nižja tudi aktivnost encimov, ki pretvarjajo H v hormone, zato kljub povišanemu H ti hormoni nikdar ne dosežejo »normalnih« mladostnih nivojev v telesu. Tako v telesu nastane začarani krog: slika hiperholesterolemije in steroidopenije (znižane vrednosti maščobnih hormonov) in povišan H je v resnici znak (marker) za pomanjkanje maščobnih hormonov!
Dr. Sergey A. Dzugan že od leta 1996 vztrajno išče rešitev iz te zanke. Uvedel je hormonsko obnovitveno terapijo, ki pomeni dodajanje več hormonov sočasno. Uporablja le hormone, ki so po zgradbi popolnoma enaki zgradbi telesu lastnih hormonov (antropo-identični, bio-identični) v fizoloških odmerkih, kar pomeni, da posnema naravni cikel proizvodnje maščobnih hormonov in jih dodaja le do optimalnih vrednosti ( takih, ki so v telesu prisotne med 35. in 40.letom starosti, ko smo na višku svojih moči). Nekatere hormone dodajajo preko kože v obliki liposomalnih gelov, druge v obliki tablet ali kapsul, vitamin D v obliki kapljic – zmeraj dodaja vse, a v prilagojenih odmerkih za vsakega posameznika. Odmerki se določijo po pregledu osebe in po opravljenih širokih analizah krvi.
Tako švedska študija, kakor vse študije dr. Dzugana so dokazale, da se z dodajanjem maščobnih hormonov (do optimalnih nivojev za vsakega posameznika), umiri pretirana proizvodnja H in padejo njegove vrednosti v krvi. In povratna zanka je razvozlana: ob normalnih vrednostih maščobnih hormonov se normalizirajo tudi vrednosti H, kar vodi telo v ravnovesje. Seveda je potrebno spremeniti način življenja, prehrano in urediti tudi ostale hormone, zlasti ščitnične.
Dr. Dzugan je že leta 2002 potrdil in dokazal, da je pomanjkanje maščobnih hormonov vzrok za povišane vrednosti H v krvi in da so vsa dogajanja v telesu tesno povezana. Posredno je opozoril tudi na to, da je sodobna medicina zašla iz svoje prvotne poti, ki nalaga zdravniku zdraviti (opazovati) bolnika, njegove bolezenske znake in njegove težave, četudi so izvidi še v mejah normale. Poudarja, da je nujno uporabiti vso znanje in sodobne pristope zdravljenja in nadomeščanja manjkov v telesu – farmakološka intervencija je zadnja izbira. Njegova fiziološka medicina zdravi že prve znake pomanjkanja in neravnovesja. Farmakologija pa z zdravili zniža H, vendar ob tem grobo poseže v normalno delovanje telesa, kar sproži mnoge stranske učinke. Novi pristopi funkcionalne fiziološke medicine z obnovitveno (pomlajevalno) terapijo le nežno podprejo telo s telesu znanimi (identičnimi) dodatki brez stranskih učinkov – za razliko od dosedanje prakse, ki telo napade s kemijo.
Ob tem ne gre spregledati dejstva, da se na ta način uredijo tudi številne druge težave, s katerimi se otepajo mnogi po 50.letu starosti: brezvoljnost, depresija, malodušje, pomanjkanje energije in radosti, nespečnost, dnevno in/ali nočno potenje, povišan sladkor in inzulinska neodzivnost, težave v spolnosti in pomanjkanje libida...
Ali ste vedeli, da lahko s hrano v veliki meri vplivamo na nivo holesterola v krvi? Vlaknine, artičoke, borovnice, avokado, olive, oljčno olje, ribje olje, česen – vsi ti na različne načine pomagajo uravnavati nivo holesterola v krvi.