Pogosto srečo iščemo v čudežnih predmetih, ljubimcih, sosedih, Slovenci pa nemalokrat tudi v alkoholu, zdravilih … Pri tem pozabljamo, da so snovi, ki zagotavljajo zadovoljstvo ter vzbujajo občutek sreče, vznesenosti in evforije, skrite v nas – da smo mi tisti, ki jih tvorimo in posedujemo.
Prav hormoni so tisti, ki ustvarjajo blažene občutke. Med njimi je najbolj znan serotonin, ki mu ljubkovalno pravimo tudi hormon sreče, poleg njega pa še endorfin ali notranji opiat in oksitocin ali hormon nežnosti – ta nas navaja k nežnosti, objemanju, ljubkovanju in velikodušnosti.
Za veselje, evforijo in voljo do življenja
Serotonin sodi v posebno skupino hormonov sreče oziroma hormonov razpoloženja (nevrotransmiterji). Izloča ga nadledvična žleza in je predhodnik adrenalina. Brez serotonina ni veselja, evforije in volje do življenja. Med novejše sodi podatek, da serotonin neposredno vpliva na presnovo sladkorjev in na izločanje inzulina, zaradi česar igra pomembno vlogo pri sladkorni bolezni. Pri znižani ravni serotonina se inzulin po hranjenju ne izloča v zadostni količini, krvni sladkor pa se dvigne do bolezenske ravni, kar je eden od vzrokov za to bolezen.
Za zaljubljenost in vznemirjenost
Dopamin in norepinefrin sta odgovorna za stanje budnosti, vznemirjenja, umsko ostrino in dejavnost. Previsoke količine pripeljejo do pretiranega nemira, anksioznosti, prenizke pa do depresivnih epizod, utrujenosti in slabe zbranosti. Dopamin ima pomembno vlogo tudi v času zaljubljenosti. Takrat pomaga, da se dobro osredotočamo na osebo, ki nas zanima. Domneve psihologov in znanstvenikov se nagibajo k tezi, da v tem vzorcu obnašanja sodelujejo vsi – serotonin, norepinefrin in dopamin – ter da skupno povzročajo pospešeno utripanje srca, znojenje ter »metuljčke« v glavi in želodcu.
Za odlično počutje
Oksitocin je hormon, ki ga izloča možganska žleza hipotalamus. Ta hormon je zadolžen za nežnost, pod njegovim vplivom si zaželimo objema ljubljene osebe, ljubkovanja in ljubljenja. Pomembno vlogo ima pri spodbujanju refleksa izločanja materinega mleka, poleg tega sproža krčenje maternice med porodom in vpliva na izrivanje placente. Manj znano je, da se izloča med spolnim odnosom, njegovo izločanje pa lahko sprožijo tudi spolne fantazije, sanjarjenje o partnerju in masturbiranje. Najvišjo vrednost v telesu doseže eno do dve minuti po orgazmu – toda ne glede na to, ali vrhunec dosežemo s partnerjem ali sami, se njegovo delovanje hitro razblini. V naslednjih desetih minutah se namreč raven oksitocina vrne na običajno raven. Ta hormon je poseben, ker nima zamenjave – ni snovi, ki bi jo lahko pojedli ali popili in ga tako naredili dejavnega. Preprosto: kemija je ali pa je ni! Oksitocin je tudi hormon dobrega počutja, poleg tega zmanjšuje strah, niža raven stresnega hormona kortizola in niža krvni tlak. Zato priporočamo veliko božanja, dotikanja in nežnosti – tako se hormon sprošča dalj časa in ga je več, poleg tega dalj časa ponuja zadovoljstvo in dobro počutje.
Za zadovoljstvo in premagovanje bolečin
Tudi endorfini se izločajo v možganih, po svojih lastnostih pa so podobni morfiju. Beseda endorfin je sestavljenka: endogeni pomeni notranji, morfij pa je učinkovita protibolečinska snov. Delovanje endogenih opioidov je podobno delovanju morfija, le da nastajajo v telesu. Izločajo se nenehno, močneje v stanju bolečin, in povečujejo vzdržljivost pri telesnih naporih. Prav to vzbudi občutek zadovoljstva po telesni dejavnosti, pojasni pa tudi obsedenost z vadbo, ki se pojavi pri nekaterih ljudeh. Raven endorfinov se poveča pri študentih med izpiti, pri vojakih med bojem, med in po porodu, med orgazmom in smehom, pogosto tudi med hranjenjem in nasploh v trenutkih zadovoljstva. Znanstveniki trdijo, da raven tega hormona z leti upada in da je prav zato nadvse pomembno ohranjati dobro telesno pripravljenost in nasploh početi vse, kar prispeva k sproščanju endorfinov. Seks, smeh, žgečkanje, telesna vadba in napori, glasba, ples ter uživanje čokolade in pekočih začimb (čili) so na vrhu seznama priporočljivih dejavnosti.
Z endorfinsko teorijo razlagamo tudi delovanje akupunkture. Iglice se vbadajo v točke vzdolž meridijanov, točke olajšanja bolečine in harmonizacije telesnih energij, s čimer dosežemo protistresni, protibolečinski in tudi nekatere druge učinke. Številni poskusi dokazujejo, da vbadanje iglic spodbuja sproščanje endorfinov, ki po naravni poti blažijo bolečine.
Za sprostitev
Prava kombinacija sonca in hormonov – to je recept in odgovor, zakaj smo poleti dovzetnejši za ljubezenske avanture. Melatonin je hormon, ki se izloča kot zaščita pred sončnimi žarki, hkrati pa napada druge hormone, da se pospešeno sproščajo in nas tako rekoč silijo v poletne romance …
In kako še lahko spodbudimo nastajanje hormonov sreče? S prehrano.
Kaj jesti za dobro voljo
- Vsi hormoni potrebujejo nekatere vitamine skupine B in minerale kot aktivatorje procesov. Za delovanje hormonov v telesu so potrebni vitamini B6, B12, B3, folna kislina (B9) ter selen, magnezij, baker in cink.
- Med pospeševalce delovanja nevrotransmiterjev spadajo čili, pekoča paprika, česen, čebula, kakav, čokolada, med, kava in ingver.
- Pomembno vlogo igrajo tudi ogljikovi hidrati (glukoza) in fruktoza iz sadja. Sladkorji omogočijo, da aminokislina triptofan hitro preide v možganovino in sproži nastajanje serotonina. Tako je pojasnjeno, zakaj krompir, testenine, kruh in druga žita razmeroma hitro pomirjajo, vendar le, če jih uživamo brez nasičenih maščob, ki ta proces ovirajo. Fruktoza in sladke pijače povzročijo nastajanje serotonina že pet minut po zaužitju, čokolada pa zaradi vsebnosti maščob deluje počasneje. Najhitreje delujejo rozine, nekoliko počasneje čaj z medom ali kakav. Umetna sladila tega učinka nimajo! Znanstveniki trdijo, da je pomanjkanje sladkorja v možganih eden od ključnih dejavnikov razdražljivosti, nerazpoloženja, jeze in depresije. Privoščite si sadna nabodala, ki naj obvezno vsebujejo banane (povečajo raven serotonina) in ananas (bistri um), marelice in jagode pa bodo popestrile barvno kombinacijo.
- V svoj jedilnik vključite morsko hrano, saj vsebuje obilo omega 3 maščobnih kislin (EPA ali eikozapentaenojska kislina in DHA ali dokosaheksanojska kislina). V zadnjih raziskavah so poudarili pomen DHA – večja količina DHA je v sorazmerju z večjimi količinami dopamina in serotonina. Nasprotno pa pomanjkanje DHA pri živalih povzroči bolezenske znake, ki zelo spominjajo na depresijo. Za vse, ki ne marajo rib, je omega 3 na voljo v domala vseh drogerijah in lekarnah. Priporočen dnevni vnos je 0,30 do 0,65 grama. Kakovostne kapsule vsebujejo 600 ali več miligramov omega 3 nenasičenih maščobnih kislin, priporočljiv dnevni vnos pa je od 1200 do 2000 gramov. Pri teh odmerkih se pokažejo rezultati po osmih do dvanajstih tednih rednega jemanja: izboljšanje razpoloženja, povrnitev mirnega spanca ipd.
- Predhodnik dopamina in norepinefrina je tirozin (v osrednjem živčevju se pretvori v dopamin in norepinefrin), ki ga vsebujejo proteini iz mesa, mleka, rib, soje in nekaterih stročnic. Kako uro po zaužitju tovrstnih proteinov bomo energični, pripravljeni na akcijo, povečalo se bo tudi naše samozaupanje.
RECEPTA ZA SREČO
Kroglice sreče
Sestavine: suhe fige, pomaranče, rozine, suhe marelice, zdrobljeni keksi, kokosova moka, nastrgana temna čokolada, mleti orehi, lešniki in mandeljni.
Priprava: suhe fige, marelice in rozine dan prej namočimo v pomarančnem soku. Naslednji dan jih zmeljemo v mešalniku, dodamo zdrobljene polnovredne piškote in oblikujemo kroglice. Kroglice povaljamo v kokosovi moki, mletih orehih, mletih lešnikih, nastrgani čokoladi in mletih mandeljnih. Kroglice postavimo na krožnik in jih ponudimo okrašene z metinimi lističi.
Solata
Sestavine: na trakove narezano puranje meso, motovilec, radič, rukola, špinača, kuhana koruza, tofu in naribano zelje.
Priprava: meso popražimo, ga ohladimo in potresemo s sezamom. Dodamo ga mešanici iz motovilca, radiča, rukole, listov mlade špinače, zelja in zrn kuhane koruze. Dodamo na kocke narezan sir in/ali popečen tofu. Prelijemo z mešanico oljčnega olja, soli in jabolčnega kisa. Potresemo s peteršiljem. Uporabimo lahko tudi jogurtov preliv.