Poškodbe so pri igranju badmintona prej izjema kot pravilo, res pa je, da se dogajajo.
Najpogosteje jih utrpe igralci, ki se nezadostno ogrevajo ali se sploh ne ogrevajo ali pa imajo slabo, nepravilno tehniko. Dogajajo se tudi pri preutrujenosti, izčrpanosti igralcev ali ob predolgem treningu. Pri igri na prostem, na naravnih terenih so poškodbe pogosto povezane z neravnim terenom, z listjem ali vejicami, na katerih rado zdrsne.
Najpogostejša poškodba pri badmintonu je zvin gležnja, zlasti zunanjih stranskih ligamentov ob nerodnem koraku ali zdrsu. Posledica je oteklina z bolečino na zunanji strani skočnega sklepa.
Tudi poškodbe meniskov niso redkost. Nastanejo ob hitrem zasuku trupa, medtem ko je stopalo fiksirano v osnovnem položaju – v predelu kolena pride do torzije, ki lahko poškoduje enega od obeh meniskov, lahko pa se hkrati poškoduje tudi križna vez.
Martin Krupp, avtor številnih knjig o badmintonu, pravi: »Igralec badmintona moraimeti vzdržljivost maratonca, hitrost sprinterja, odrivnost skakalca v višino, moč metalca kladiva, udarec kovača, gibčnost artista, reakcijsko sposobnost mečevalca, koncentracijo šahista, psihološko trdnost osvajalca Antarktike, hladnokrvnost minerja,brezobzirnost kolonialnega vladarja, obsedenost alpinista in intuicijo in fantazijo umetnika.«
Nastopi bolečina v predelu kolenskega sklepa, oteklina, oteženo ali neizvedljivo je popolno iztezanje ali krčenje kolena.
Do poškodb mišic, zlasti na nogah, pride zaradi nenadnih sunkovitih gibov, ki povzroče hitro krčenje mišičnih vlaken. V takih primerih se mišica natrga ali celo pretrga, posledice se izrazijo v obliki bolečin, otekanja, modric in moteni funkciji (odvisno od obsega poškodbe).
Poškodbe, ki nastanejo zaradi preobremenitev (prenaporni ali predolgi treningi ali igranje):
- v komolcu vnetje zunanjega ali notranjega epikondila (teniški, golfistov komolec) – prvi nastane zaradi slabega ogrevanja, prenapetih strun loparja, slabega oprijema, drugi zaradi težav v zapestju;
- daleč največ težav pa predstavljajo težave kronične narave v dominantni roki, ki so najpogosteje posledica sprememb v vratnem delu hrbtenice - te dražijo eno ali več živčnih korenin za roko. Prisotne so v obliki mravljinčenja, drevenenja in mrtvenja v tej roki. Podobni znaki so prisotni tudi pri utesnitvi medianega živca v zapestju.
- poškodbe ramenskega sklepa zaradi predhodno že poškodovane rotatorne manšete;
- vnetje tetive pogačice (»jumper« koleno) in vnetje ali raztrganine Achillove tetive- zaradi ponavljajočih se doskokov na trdo podlago in slaba obutev lahko povzroče bolečino, oteklino tik pod pogačico ali ostro bolečino v Achillovi tetivi;
- kronična bolečina v medeničnih sklepih zaradi slabe kontrole mišic trupa in nepravilne stabilizacije medenice (»core«);
- krči kot močna bolečina, povzročena v skupini zategnjenih mišic, zaradi prevelikega napora, velike izgube tekočine, prevelike vročine, preutrujenosti, slabega ogrevanja, slabe kondicijske pripravljenosti;
- odrgnine ob padcih in poskusih ujeti žogico;
- mehurji (žulji), najpogosteje na petah, stopalih, manj pogosto na rokah;
- poškodbe oči – najpogosteje pri igri dvojic.
Pravilno razmišljanje privede do zaključka, da je tudi pri tem športu ogrevanje ključnega pomena, zlasti kot preventiva pred poškodbami mišic in sklepov (vsaj 15 minut). Ob tem je nujno pravilno dozirati obremenitve med igro glede na sposobnosti in zmožnosti igralcev, igro počasi stopnjevati, nujno imeti dobro obutev in ostale pripomočke (rokavice, ščitnike, pri igri na prostem tudi očala), po igri vsaj 15 minut ohlajanja (stretching, hoja), piti zadostne količine tekočine.