Prvi sončni žarki oznanjajo prihod toplih dni, sonca in morja – skratka že diši po poletju, počitnicah. Vse, kar smo nabrali čez zimo, bo sedaj razkrito! Med številne priprave na tople dni se vsili tudi skrb za lepo telo in lep videz. Res (žal) vedno znova razmišljamo le o lepoti, manj o dobrem počutju in odličnem zdravju. A vendar: prava lepota prihaja samo iz zdravega in zadovoljnega telesa, ki ga krasita prešeren duh in vedrina!
Večkrat dokazano je, da na notranje počutje odločilno vpliva stanje hormonov v telesu posameznika. A naravnani smo tako, da bi hoteli doseči dobro počutje po čim krajši poti in čim hitreje. Občasno segamo po tabletkah z vitamini in čudežnimi pripravki, ki naj bi povrnili vse izgubljeno v zelo kratkem času, drugič zaprisegamo na izvrstno dieto, ki smo jo pravkar našli: dieta kemičnega razkroja, Atkinsova, Montignacova, ločevalna, Dukanova. Morda nam kdaj uspe, a na dolgi rok telo potrebuje kvalitetno hrano, ki ga napaja z energijo. Vzor nam je izoblikovano in čvrsto telo, poudarjene obrvi, močni in svetleči zobje. Želimo življenje brez artritisa, diabetesa, hipertenzije, srčnih bolezni, kapi, depresije in brez rakastih obolenj.
Na tak način so živeli naši predniki pred milijon in več leti. Skrivnost njihove postave je v dieti, v načinu prehranjevanja. Dieta kamene dobe ali Paleolitska dieta ali Dieta jamskega človeka ali Dieta lovca-nabiralca. Mnogi ji dodajo romantični pridih s poimenovanjem »Dieta rajskega vrta« in v resnici je res rajska. Paleolitska dieta predstavlja popolnoma integriran, celosten (holističen) in izčrpen način prehranjevanja, ki združuje najboljše lastnosti drugih prehranskih teorij, sočasno izloči njihove slabosti in je hkrati zelo enostavna.
Vključuje vse najpomembnejše prehranske enote: vitamine, maščobe, beljakovine, ogljikove hidrate, antioksidante, fitosterole. Preprosto kar izbija dejstvo, da je to edinstven način prehranjevanja, ki ga nosimo v genih – zajema samo tisto hrano, ki je bila tekom evolucije nenehno »na mizi«, in izključuje ostalo. Paleolitska dieta je zelo preprosta in enostavna, saj vključuje sadje in zelenjavo, rdeče meso, perutnino in ribe, različne vrste maščob, vse, kar pripomore k vzdrževanju hormonskega ravnovesja.
Že tisoče in več let jemo meso, ribe, perutnino, tudi listje, korenine in plodove mnogih rastlin. Civilizacija, napredek in tehnologija so vnesli spremembe v postopke priprave hrane, ki pa niso vse pozitivne. Kuhanje, ohlajanje, pasteriziranje in konzerviranje omogoči daljše skladiščenje in zaloge hrane, kar nam daje občutek varnosti. Ti postopki spremenijo lastnosti plodov, ki so v surovem stanju neužitni ali celo strupeni, a jih predelane lahko uživamo (krompir, nekaleča žita, različne vrste fižola). Predelava mesa v mesne izdelke, mleka v mlečne izdelke in sir, sušenje sadja in zelenjave so postopki moderne dobe. Vsi ti postopki omogočajo lažje shranjevanje, skladiščenje in transport hrane, hkrati pa dajejo tudi presežke – tako v zalogah, kakor v kalorijah in količini zaužite hrane!
Prepovedana so predelana živila, vse, kar je plod moderne dobe: nekaleča žita in njihovi izdelki (moka, kruh, testenine, slaščice in pečene dobrote), mlečni izdelki (mleko, jogurt, siri, zlasti kravji, kozji, ovčji ali konjski), konzervirana in pakirana hrana. Ti izdelki motijo hormonsko aktivnost, kar se izrazi na različne načine: prebavne težave, alergije, prekomerna rast glivic, zakisanost krvi, preobremenitev jeter ipd. Nekaleča zrna žit so neprimerna za optimalno hormonsko aktivnost, saj pogosto povzročajo prebavne težave zaradi glutena, alergij na gliadin, ob tem prekomerno rast glivic, zavirajo delovanje prebavnih encimov ipd.. Hormonom škodijo in jih uničujejo predvsem ogljikovi hidrati z visokim glikemičnim indeksom, kot so sladkor, škrob, sladkarije, čokolada, torte, corn-flakes, muesli, piškoti, sladke pijače, alkohol, enako skriti sladkor v šunkah, klobasah, salamah. Sladkorji povzroče prekomerno rast in razsoj glivic in upočasnijo izločanje vsaj šestih hormonov (vsi hormoni, ki višajo nivo krvnega sladkorja: kortizol, rastni hormon, testosteron, DHEA, androstendion in estradiol). Znane so še mnoge druge posledice nezdrave prehrane.
Dejstvo je, da nam hrana kroji vsakdanjik. Dan začenjamo s hrano, vnašamo jo tekom dneva, enako pijače. Zelo dobra je primerjava z vrečko: če bi vsaj en dan metali v vrečko vse, kar vnašamo v svoje telo, bi bili zvečer nad videnim zelo presenečeni! Dejstvo je, da s hrano in tekočino lahko pozdravimo številne zdravstvene težave, kadar le-te nastopijo in ogrozijo naše zdravje. Če in ko se tega zavemo, spremenimo prehranske navade! To bo dejansko spremenilo telo in psiho, počutje bo dolgoročno vrhunsko.
Glavne značilnosti paleolitske diete
Na jedilniku NI:
- Žitaric, vključno s kruhom, testeninami in rezanci,
- Fižola, stročjega fižola, fižola v zrnju, boba, leče, koruze, soje, graha in teh plodov zamrznjenih,
- Arašidov (fižol), indijskih oreškov,
- Krompirja,
- Sladkorja,
- Soli.
Jedilnik vsebuje:
- Rdeče meso, perutnino, ribe,
- Jajca,
- Sadje z malo sladkorja (nizek GI),
- Zelenjavo (zlasti zelenjavo s korenom, a brez krompirja in topinamburja),
- Oreške kot so orehi, makadamija, mandlji, brazilski oreški,
- Jagode, brusnice, robide, maline, borovnice.
Nujno je prilagoditi prehrano in povečati vnos:
- Organskega mesa, rib, divjačine, tudi drobovine (jetra, srce),
- Korenaste zelenjave, repe, križnic (brokoli, zelje, brstični ohrovt, cvetača, zelje, gorčica, repa, kolerabica in ohrovt).
Hrana se kuha, peče ali pari na temperaturah do 70 ali 80 stopinj Celzija. Cvrtje je prepovedano. Veliko je surove ali iz surovin pripravljene hrane, ki se prilagodi posamezniku individualno glede na navade in seveda glede na zdravstvene težave.
Pričakovati je nekaj težav ob prilagajanju na nov prehranski režim, vendar telo sčasoma sprejme pozivne spremembe. Zlahka boste opravili z njimi, če boste imeli v zavesti, da vnašate ogromne količine vitaminov in mineralov, da ste maksimalno znižali vnos toksinov. Hrana, ki podpira delovanje endokrinih žlez, zagotavlja boljše delovanje vseh endokrinih poti, zagotavlja boljše počutje.
Razvili smo se iz lovca, ki je živel, lovil in nabiral v naravi. Prehranjeval se v skladu z možnostmi, okoliščinami in naravnimi danostmi. V paleolitiku niso poznali pšenice ne koruze ne krompirja, sladkor in slaščice so bili neznanka. Niso poznali predelane hrane, predelanih mesnin in plastike. Razkuhana hrana in cvrtje ni bilo poznano. Debelih divjakov ni bilo, posebej ne debelih otrok. Danes je vsega preveč in obilo, zaradi izobilja veliko bolezni. V naprej pripravljeni in delno pripravljeni hrani je veliko trans nasičenih maščob, veliko konzervansov in neželenih E-jev, sladkorjev kot dodatkov v večini mesnih izdelkov, sokov, vin, sladkorji kot dodatek za kisanje repe, zelja, neželene plastike in strupenih snovi, ki so skrite v plastificirani embalaži (plastenke, ovitki mesa, klobas, salam, kruha, posode za mikrovalovke….).