Dr. Richard Lippman: Vojna proti staranju, 2. del

Usodna povezanost

Prosti radikali, katerih uničujoče delovanje na celični ravni nam je dr. Richard Lippman podrobno razložil v prvem deli intervjuja, niso edini dejavniki predčasnega staranja našega telesa. Poleg njih znanstvenik izpostavlja še dva pomembna krivca za staranje. Eden od njiju je upadanje ravni hormonov, drugi pa proces glikacije na ravni tkiv. Glikacija je proces, ki se nenehno odvija v našem telesu in ga dodatno spodbuja naše »presladko« življenje. Seveda ima avtor »formule proti staranju« pomoč tudi za te težave.

Koliko opustitev kajenja in druge spremembe v načinu življenja prispevajo v boju proti staranju?

Uradna medicina še ni sprejela nove paradigme medicine proti staranju. Spodbuja predvsem omejevanje dejavnikov tveganja in predlaga: hujšanje, opustitev kajenja, intenzivno telesno vadbo in špartansko prehrano. Starejšim ljudem skuša zgolj psihološko in telesno pomagati - da se lažje sprijaznijo s staranjem. Medicina proti staranju pa je dokazala, da spremembe načina življenja rešijo le del problema staranja, okoli 20 odstotkov. V preostalih 80 odstotkov so vpleteni pomanjkanje hormonov, glikacija in neustrezna obramba pred prostimi radikali.

Kaj je glikacija?

Naše telo je v osnovi zgrajeno iz beljakovin. Nekatere beljakovinske molekule s prostimi amino skupinami se povezujejo z glukozo ali drugimi molekulami sladkorja, vendar se lahko tudi kadarkoli razvežejo v samostojne amine in sladkorje. Med procesom staranja pa oksidirajo in oblikujejo trajne amidne spojine. Poenostavljeno povedano gre za škodo na telesnih beljakovinah, ker se nanje trajno veže sladkor. Glikacija je nedvomno visoko na mojem seznamu glavnih povzročiteljev človeškega staranja.

Kako se ta notranja kemija pokaže navzven?

Pokaže se v procesu staranja kot kožne gube, vse manjše prožnosti očesnih leč, poapnenja žil ter ogroža srce in ledvici. Z glikacijo se glukoza pripne na membrane celic (hemoglobin) in drugih struktur, kar resno ogrozi njihovo delovanje.

Do usodnega kemijskega povezovanja prihaja tudi v možganih ...

Na moje delo je pomembno vplival finski znanstvenik dr. Johan Björksten, ki je odkril povezovanje ali cross-linking. Opisal je vlogo aluminija pri nastanku Alzheimerjeve bolezni. Ioniziran aluminij pride v možgane in povzroča razdejanje tako, da se veže na ključne živčne celice. To me je spodbudilo k preučevanju aluminija in drugih kovin, ter njihove vloge pri kopičenju oksidiranih maščob in nastajanju žilnih oblog. Povečalo se je tudi moje zavedanje škodljivega kemijskega povezovanja beljakovin in sladkorja, do katerega prihaja po telesu.

Ali lahko škodljivo povezovanje sladkorja in beljakovin preprečimo?

Znanstveniki so odkrili, da ima pomembno vlogo pri preprečevanju glikacije hranilo aminogvanidin.

Ni to nekaj podobnega kot metformin, zdravilo pri sladkorni bolezni?

Sladkorna bolezen tipa 2 je povezana s presežkom krvnega sladkorja in pospešeno glikacijo, torej je nekakšno pospešeno staranje. Visok krvni sladkor je povezan z očesno degeneracijo, poškodbami na žilju in krajšim življenjem.
Raziskave kažejo, da tako aminogvanidin, kot njegov sintetični sorodnik metformin, lahko lajšata ali preprečita sivo mreno, poapnenje žil, ledvično odpoved, gubanje kože, nižanje kostne gostote, osteoartritis in vrsto drugih težav, ki jih pogosto enačimo s staranjem. A konvencionalna medicina tega pogosto ne upošteva.

Bi si morali torej vsi izmeriti krvni sladkor?

Ne vem, kako je pri vas, a sladkorna bolezen bo doletela vsakega petega Američana. Zato vsakomur po tridesetem letu starosti priporočam preiskavo krvnega sladkorja (HB-A1C). Brez nje se številni zametkov sladkorne bolezni ne zavedajo, dokler ne pride do resnih zdravstvenih težav. Ker ne ukrepamo (čeprav bi lahko), lahko ta postopen in zahrbten proces privede do počasnega propadanja življenjsko pomembnih žil. Zaradi njihove manjše prožnosti, raste krvni tlak. Če dogajanja še vedno ne odkrijemo, se lahko sladkorna bolezen polno razvije in privede celo do zapletov, kot so slepota in izguba noge. Verjemite mi.

Kako učinkuje aminogvanidin, kako prepreči škodljivo dogajanje?

Na živalih je dokazano, da preprečuje s starostjo povezano povečanje srca. Raziskave na univerzi v Milanu, ki trajajo že tri desetletja, pa so pokazale, da aminogvanidin tudi zmanjša sposobnost vezave lipoproteinov nizke gostote ali LDL holesterola na stene krvnih žil. To preprečuje nastajanje krvnih strdkov in oblog. Pomaga lahko osebam z arteriosklerozo. Še en pomemben vidik njegovega delovanja je zmanjševanje albuminurije, prisotnosti beljakovin v seču zaradi ledvične bolezni. Njegove koristi so številne.

Kakšno zvezo ima z gubami, ki so tudi znanilke staranja?

Povedal sem, da lahko aminogvandin preprečuje škodo na telesnih beljakovinah, to je pomembno za zaščito oči, ledvic, pa tudi kože, kjer so beljakovine kolagen, elastin in hialuronska kislina. Koža z leti izpostavljanja soncu postane manj elastična, podobno kot usnje izgubi elastičnost med procesom strojenja.

Kaj še deluje proti glikaciji in torej tudi proti staranju?

Še ena od spojin, ki je pri tem uspešna, je karnozin. Medtem ko bi moral biti aminogvanidin del vsakega režima usmerjenega proti zgodnjim starostnim spremembam, sta karnozin in piridoksamin uspešnejša pozneje.

Dr. Lippman priporoča:

Zgolj za delovanje proti staranju začnite z jemanjem majhnih odmerkov aminogvanidina ali metfomina, in sicer 75 do 150 miligramov na dan. Bolj izkušeni ga lahko dopolnjujejo še z 250 miligrami L-karnozina na dan in 15 miligrami resveratrola na dan.

Pijte le neoslajene sadne sokove, na primer iz grenivk ali granatnega jabolka.
Omejite porabo sladkorja, tako saharoze (namizni sladkor) kot tudi fruktoze (sadni sladkor), še posebno škodljiv je visoko fruktozni sirup.
Nadomestite jih s sladili, kot sta ksilitol ali stevia.

Glikacija pojasnjuje, zakaj se koža guba in zakaj žile poapnevajo za okoli sedem odstotkov na desetletje.

 

Kako jih je treba jemati?

Vsak resen program proti staranju vključuje vsa omenjena tri hranila v skupnem odmerku ne več kot 700 miligramov na dan. Vzeti jih treba v več manjših odmerkih na prazen želodec.

Jih tudi vi jemljete?

Jaz uživam resveratrol, karnozin in aminogvanidine. Tudi vi bi jih morali. Po nekaj mesecih jemanja pride do opaznega izboljšanja pri ravnotežju, krvnem tlaku in krvni sedimentaciji. Meni se je z njihovo pomočjo krvni tlak, ki je bil sicer »normalen« za šestdesetletnika, na raven, ki je značilna za najstnike (118/60 mm Hg). Pohvalim se lahko z dobro mišično močjo in občutkom za ravnotežje. Z zavezanimi očmi lahko na eni nogi stojim kar nekaj minut. Ste vi že poskusili?

Kaj pa sam sladkor, ga s prehrano pojemo preveč?

Francozi pojedo veliko sira in mesnih izdelkov, a so kljub temu vitkejši od Američanov. Pojedo namreč sedemnajst odstotkov manj sladkorja in so bolj dejavni v spolnosti. Res je, manjše uživanje sladkorja pomeni manj glikacije, večjo vitalnost in boljše zdravje, še posebno, če to dopolnjujemo še z hranili, ki učinkujejo proti glikaciji.

 

Preberite tudi nadaljevanje intervjuja ...
Dr. Ivica Flis