Hormoni so zelo potentne molekule, ki imajo številne vloge v našem telesu: prenašajo, poganjajo, začenjajo in zaključujejo prebavne in druge procese, vključeni so v procese čustvovanj, misli in dejanj. Previsoke ali prenizke količine hormonov, ki so v telesu prisotne (pre)dolgo, povzroče veliko zmede in škodijo zdravju.
Vsak posamezni hormon ima svoje naloge in vpliva na točno določena tkiva, hkrati pa vpliva tudi na ostale hormone v telesu. Zato je zelo pomembno, da so hormoni v telesu v optimalnih količinah in v pravilnem medsebojnem razmerju - v ravnovesju. Dolgotrajna in velika nihanja hormona(-ov) spremenijo potek številnih ostalih procesov v telesu, kar nezadržno vodi v bolezen. Prve znake in težave telo najpogosteje uredi brez naše vednosti, včasih jih celo prikrije, zato jih zavestno zaznamo šele takrat, ko zares zbolimo.
Težave najpogosteje nastopijo v srednjih letih
Najpogosteje se neravnovesje hormonov izrazi v menopavzi in andropavzi. Najhitreje in najprej se pravilom izrazi pomanjkanje ščitničnih hormonov. Pri ženskah že po 40. letu in pri moških nekje po 45. letu starosti; pri damah pogosteje beležimo upad progesterona, redkeje estrogena; moško telo najpogosteje zazna upad testosterona - nekje po 50. letu starosti. Vrednosti hormonov se spreminjajo tudi z letnimi časi in tekom življenja: najbolj optimalni so okrog 30. in vse do 40. leta starosti, nato upadajo – pri ženskah hitreje kot pri moških. Naša telesa imajo podobno zgradbo, vendar vsak od nas funkcionira drugače in vsak od nas je v naravi unikat in različen od ostalih, zato se ravnovesje (tudi hormonov) vsakega od nas uravnava na svojstven, od drugih različen način.
Vrednosti lahko izmerimo
Hormone lahko merimo v krvi ali slini, zelo verodostojno prikaže dejansko stanje analiza urina, ki pa se pri nas redko uporablja. Najbolje je medsebojno primerjati vse tri analize in najbolj merodajna so tri zaporedna merjenja – ena sama meritev namreč ne pove veliko, zlasti ne pri krvnih preiskavah. Cene laboratorijskih preiskav predstavljajo za samoplačnika relativno visok lasten strošek, zato v praksi najpogosteje merimo enkrat v določenem trenutku, vendar redno v časovnih razmikih na tri do šest mesecev.
Bioidentične hormone poznamo že skoraj 100 let
Bioidentični hormoni so v medicini prisotni že vrsto let. Mnogi se v Evropi uporabljajo skoraj 100 let brez večjih stranskih učinkov. Kot zanimivost naj povemo, da je tudi hormon inzulin v zdravilu dejansko bioidentičen in se kot tak uporablja že od začetkov 20. stoletja, podobno tudi hormona oksitocin in testosteron, ščitnični hormoni …
Kdaj poiskati pomoč?
Odločiti se velja zmeraj, kadar je prisotno dalj časa trajajoče slabo počutje s posameznimi ali kombiniranimi vzporednimi znaki v razpoloženju, na koži, laseh, nohtih, v prebavi, potenju, spanju, menstruaciji, življenjski energiji in kadar so prisotni znaki pomanjkanja določenih snovi v telesu, zlasti ko se ti znaki pojavijo brez pravega sprožilnega dejavnika ali bolezni. Najprej se potrebno urediti način življenja, očistiti strupe iz telesa in dodati manjkajoče snovi. Terapija s hormoni je pogosto zadnji korak v terapiji. Pri nekaterih stanjih je dovolj, da vzpostavimo ravnovesje, pri drugih je potrebno hormone in dodatke uporabljati ali jemati vse življenje (ščitnica) – vse je odvisno od stanja posameznika in tega, kako daleč je »zabredel«.
Poskrbite za higieno telesa in čustev ...
Na tvorbo in sproščanje hormonov močno vplivajo zlasti: spanje (vsaj 7 do 8 ur dnevno in vsaj uro, še bolje dve pred polnočjo), redna vadba in gibanje, tehnike sproščanja (meditacija, joga, avtogeni treningi), veliko zaužite tekočine (voda, zeliščni čaji, juhe), odpovedovanje alkoholu in nikotinu ter prava prehrana.
Izločiti je potrebno sladkane in gazirane pijače, industrijsko predelana živila in belo moko ter večino škrobnatih živil (bel kruh, beli riž, testenine, sladkarije ...), gensko pridelano sojo in izdelke iz takšne soje. Tudi krompir, kravje mleko in mlečni izdelki so za večino škodljivi. Telo je sestavljeno iz vode, beljakovin in maščob, mineralov in vitaminov, zato je od teh snovi tudi zelo odvisno in jih je potrebno redno vnašati v najbolj čisti obliki. Beljakovine so zelo pomemben del prehrane (celo zdravilen), zato je priporočljivo užiti dnevno od 50 do 300 gramov beljakovin. Hrana naj bo naravna, sveža in ekološko pridelana, lokalnega porekla in trajnostna. Čim bolj se s prehrano približamo naravi, bolje bo. A ne le hrana, ki je pravzaprav gorivo za telo, pomembna je tudi higiena - telesa in čustev: kakor umivamo vsakodnevno svoje zunanje fizično telo, moramo redno čistiti vse, kar se dnevno nabere v naših čustvih in psihičnem doživljanju.
Pomoč bioidentičnih hormonov
Bioidentični hormoni so v laboratoriju narejeni hormoni in so po kemijski formuli popolnoma enaki (identični) hormonom, ki jih proizvaja človeško telo. S pomočjo posebnih tehnoloških postopkov jih v laboratoriju izdelujejo na osnovi rastlinskih izvlečkov (iz soje, jama). To so torej hormonski nadomestki s popolnoma enako zgradbo in identično kemijsko formulo, kot jo imajo hormoni, ki jih proizvaja človeško telo.
Do nedavnega smo uporabljali in predpisovali le hormone (zdravila), ki so človeškim podobni (praviloma živalski) in so po kemijski formuli v resnici drugačni od telesu lastnih hormonov, zato jih telo v celoti ne sprejme kot svoje in zato prihaja do neželenih učinkov in slabega odziva telesa. Pred »konfekcijskimi« hormoni imajo bioidentični izjemno pomembno prednost: odmerke je moč prilagoditi posamezniku. Terapijo za razliko od hormonske nadomestne imenujemo dopolnilna hormonska terapija, ker spremlja počutje in odziv posameznika in se glede na to tudi prilagodi odmerek, ki dopolni že obstoječe stanje v telesu.
Niso samo za težave v meno- in andropavzi
V hormonski nadomestni terapiji obstaja prava zmeda, saj je v uporabi veliko hormonov, ki niso enaki človeškim in lahko povzročajo težave. Mednarodno združenje za hormone (International Hormone Society), ki je tesno povezano z svetovno organizacijo protistarostne medicine (WOSAAM) in z mnogimi drugimi mednarodnimi ter svetovnimi medicinskimi organizacijami, je leta 2006 izdalo priporočila za zdravljenje pre- in postmenopavzalnih stanj z bioidentičnimi hormoni. Leta 2010 so objavili analize uporabe enih in drugih, kjer je skupna ocena v prid uporabi bioidentičnih hormonov.
V praksi se bioidentični hormoni predpisujejo tudi v andropavzi, pri nezmožnosti zanositve, ob nerednih menstruacijah, depresiji, multipli sklerozi, impotenci in frigidnosti, alergijah in astmi, pri boleznih srčno-žilnega sistema, zaostajanju v rasti, fibromialgiji, osteoporozi in še kje. Vsekakor je raba »konfekcijskih« nadomestnih hormonov smiselna, ko je za bioidentične prepozno, kadar ni drugih možnosti zdravljenja in ob resni potrebi po tej obliki kontracepcije. V vseh ostalih primerih je smiselno uporabiti vse, kar je telesu naravno in čim manj škodljivo.
Vnašajo se preko kože
Bioidentični hormoni pomagajo pri vzpostavljanju ravnovesja v telesu – z nanašanjem preko kože (kreme, geli, obliži, pršila), pod jezik, v obliki tekočin, svečk, praškov in tablet.
Vnašanje snovi v telo preko kože pomeni zanesljiv in varen način dodajanja hormonov. Vsi hormoni, ki se vnašajo v telo preko prebavnega trakta (na usta), se dokaj hitro razgradijo in na nek način prizadenejo jetra. Pri vnosu preko kože pa so jetra manj na udaru, a je potreben nekoliko daljši čas, da hormone potrpežljivo uravnavamo, da najdemo pravi odmerek za vsakega posamezno. Dodajanje bioidentičnih hormonov preko kože (transdermalno) je torej najbolj varno in najbolj primerno, saj se tako hormoni izločijo neposredno v krvni obtok, ne da bi se spremenili. Cilj terapije je ponovno oživiti, da dobi novo energijo in elan – tak, kot ga je imelo pred leti. Pravilno odmerjeni in kombinirani bioidentični hormoni torej ne smejo povzročati neželenih učinkov. Večina neželenih posledic jemanja je dejansko povezana z nepravilno rabo, nepravilnimi odmerki, nepravo kombinacijo in nepoznavanjem kombiniranja hormonske dopolnilne terapije, zato je odmerjanje vedno individualno prilagojeno. Pri tem je nujna strokovna pomoč in vodenje.
H kateremu specialistu?
Bioidentične hormone lahko predpisuje le tisti zdravnik, ki dobro pozna njihov pomen in namen uporabe. Žal pri nas med študijem zdravniki še ne dobivamo znanja iz vzporednih preventivnih tehnik, kot tudi ne o integrativni medicini, wellnessu in tudi ne o bioidentičnih hormonih. To znanje je dostopno le v tujini, zato vsi zdravniki nimajo znanja o bioidentičnih hormonih. Po specializiaciji ima to znanje specialist protistarostne medicine in regeneracijske medicine, zaželeno je dodatno znanje iz funkcionalne ginekologije/seksologije ter metabolične endokrinologije.
Vam delajo težave hormoni?
Različni hormoni imajo različne, vendar natančno določene naloge v telesu. Zelo pomembno je obvladovati hormone nadledvične žleze in trebušne slinavke, ki najmočneje vplivajo na ostale hormone. Veliko jih je in skoraj vsak od njih vpliva v večji ali manjši meri na naše počutje.
- Testosteron, ki ga imenujemo tudi moški hormon, je prisoten tudi v ženskem telesu. Ta hormon pri obeh spolih izrazito vpliva na odločnost, jasnost razmišljanja, na srčno žilni sistem, mišice, kostno maso itd. Kadar je v ženskem telesu (pre)nizek, se izrazi z depresijo in neodločnostjo, izrazito občutljivostjo. Pri moških pa z brezvoljnostjo, lenobnostjo, manj energije, z nihanjem krvnega pritiska, nabiranjem maščobe okoli trebuha in tudi na stegni, povečanje telesne teže, postanejo mehkejši in bolj čustveni, imajo manjšo spolno slo in manj jutranjih erekciji...
- Progesteron je znan kot ženski spolni hormon, a je prisoten tudi v moškem telesu. V funkcionalni medicini velja, da je zaščitnik telesa, zlasti pred rakastimi obolenji – vpliva na številna tkiva: kožo, maščevje, mišice, možganovino. Že manjši primanjkljaj progesterona, ko prevlada estrogen, vpliva na nastanek težav. Estrogen namreč stimulira simpatični živčni sistem pri ženskah, kar vodi v anksioznost in razdražljivost (če je v presežku), nasprotno pa progesteron stimulira parasimpatični sistem, kar vodi v umirjenost. Če nam primanjkuje progesterona, se to kaže: v nenehni utrujenosti, napetosti mišic, razdraženosti, agresiji, anksioznosti in jezi, napadi panike in besa, večja sta senzibilnost in zaznava bolečin, pojavljajo se nespečnosti s povečano nervozo (in nočnim potenjem), predmenstrualna napetost z občutljivostjo in napetostjo dojk, povečane in boleče dojke nasploh, otekel in napet trebuh, kopičenje maščobe v trebušnem predelu, podaljšane in pretirane krvavitve, globoka bolečina med spolnimi odnosi, rdečica in otekel obraz, povečane in boleče dojke, otekli gležnji in stopala. Dodajanje progesterona in uravnovešanje hormonov torej pripelje k dobremu počutju, posledično do zadovoljstva.
- Nizke vrednosti hormonov ščitnice običajno povzroče zaprtje, nabiranje telesne teže, upočasnjenost v mišljenju in »meglo v glavi«, vplivajo na videz in kakovost las, kože in nohtov.Izrazita nihanja kortizola (hormon nadledvične žleze) prav tako vplivajo na lase (izpadanje), nohte in kožo (pege po zunanji strani rok), spremenjeno obliko telesa in povzroče močna nihanja razpoloženja, prepirljivost, agresivnost in nespečnost.
Vse to se lahko dogaja v telesu, ko so vrednosti posameznih hormonov še znotraj meja normale po veljavnih medicinskih kriterijih, torej takšna oseba še ni bolna, čeprav občuti številne težave.
Samopredpisovanje je nevarno!
V nekaterih državah je dovoljen prosti trg in s tem preprost dostop in nakup hormonskih izdelkov. Sama se absolutno zavzemam za omejitev pri dostopu do teh pripravkov: v izogib škodi, ki jo lahko neuk posameznik (ob nepravilni uporabi in nepravih kombinacijah hormonov), napravi samemu sebi in svojemu zdravju. Pri samopredpisovanju velja še posebno opozorilo pri nakupih v tujih spletnih trgovinah, kjer je mogoče naleteti na ponaredke s številnimi primesmi, ki lahko povzroče nepopravljivo škodo zdravju posameznika.