Hormoni: Njena zgodba – psihična zamegljenost

Nekega temnega in deževnega večera je izrazito lepa dama srednjih let (nekoč manekenka) vdrla v moj svet. Na številna enostavna vprašanja, od kod in kako me je našla, nisem prejela odgovora. Iz nje je vela le zmeda in močna psihična zamegljenost. Kakor da je odeta v nejasne meglice preteklih dogodkov. Njena stiska je bila več kot očitna.

Bila je zmedena in na trenutke panična. Njeni beli koščeni drgetajoči se prsti so delovali kot ledene sveče. Njen angelski obraz je bil brez barve, obdan s tankimi, ravnimi lasmi, brez leska in volumna. Zunanja tretjina obrvi je manjkala. Obraz je bil otečen, enako obe (sicer koščeni) roki. Oči vdrte, temni podočnjaki so bili videti kot podplutbe po pretepu. Blaga oteklina se je v obliki bumeranga raztezala na spodnji polovici vratu. Koža je bila suha, poroženelega videza. Šele čez čas so se pojavili znaki budnosti v njenih očeh, kakor da se je prebudila v topli notranjosti sobe. Govorila je počasi in z oklevanjem, a droben lesk v njenih modrih očeh je bil znak, da je dojemljiva za pogovor. Za trenutek se je drget umiril, zato sem jo prosila, da sezuje čevlje in nogavice: gležnji so bili blago otečeni, stopala ploska, podplati nakazano porumeneli, peti izrazito poroženeli, nekoliko manj roževine na ostalih predelih stopal. Koža je dajala vtis nabiranja odpadnih snovi in zato otekanje ter zabuhel videz. Le počasi se je vračala barva na njena lica in postopoma je povedala več: da že prejema zdravila za ščitnico, da je kljub temu nenehno utrujena, najbolj v popoldanskem času, da je ob tem razdražljiva, jokava in jo neprestano zebe, da je nespeča in temu pripisuje menjavanje razpoloženja – v slabe pol ure se lahko spremeni iz zabavne in dobrovoljne v zadirčno in nergavo, zlovoljno, arogantno prepirljivko – vse brez pravega vzroka. Nastopi jo utrujajo in sploh nima prave volje, ne najde motivacije. Partnerja odriva in se ji gabi, čeprav je enak kakor pred leti. Zelo si želi bližine otrok, a jo njen lastni otrok utruja, postane ji naporen in odveč že po nekaj minutah. Še dobro leto nazaj je uživala v družbi, kakršnikoli, uživala je na sprejemih in večernih zabavah, sedaj išče izgovore in se umakne, se ob prvi priložnosti skrije ali zbeži. Še nakupovanje je ne zanima več. In če res nujno potrebuje nove čevlje ali torbico, ne zna izbrati med črno in bež, ne more se odločiti med sivo in modro barvo čevljev, zato kupuje na veliko – še pred enim letom s tem ni imela težav. Pogosto je bolna, najprej prehlad, ki se prelevi v vnetje sinusov, pogosti izbruhi Herpesa, vnetja oči, ostane brez glasu, zaprtje se menjuje z drisko, nohti so lomljivi, koža suha, lasje razredčeni in tanki in izpadajo, drobni pigmentni madeži se kar kopičijo (najbolj po zunanji strani rok). Med razgovorom se težko zbere in ne more slediti, ne spomni se imen prijateljev ali predmetov – ve, da jih ima nekje shranjene, a jih ne najde, ne more jih priklicati. Nenehna utrujenost in otopelost v določenih dneh se nato preobrazi v izbruhe in kipenje energije, nakar spet potone in se izgublja v tesnobi, stiskah, nerazumevanju in žalosti. Spanec je lahen in nemiren, potenju ni konca, zato vstaja in se preoblači – tudi do pet ali šest krat na noč. Kar vrelo je iz nje….

Zamislila se je in nastala je težka tišina, ki sem jo prekinila z uvodom v pojasnilo in razlago. Našteti znaki so kar ponujali diagnoze, ki pa same po sebi ne bi razrešile ničesar. Potrebovala je razlago, pojasnilo za stanje in vrtinec, v katerem se je znašla. Znaki pretirane občutljivosti na mraz, hladna stopala in roki, mrzla konica nosu, utrujenost zjutraj, ki se popravi zvečer, upočasnjenost in občasna kompenzatorna hiperaktivnost (da se ne izrazi utrujenost), slaba koncentracija in zamegljen spomin, jutranja hripavost, bolečine v mišicah in sklepih, rigidnost sklepov zjutraj, mišični krči ponoči, otekline okoli oči in zabuhel obraz zjutraj, suha koža (zlasti na podplatih, porumenela) in slabi lasje ter izpadanje las, upočasnjena prebava z zaprtjem in nabiranjem teže – naštela sem ji le del vseh znakov, ki se lahko pojavijo pri slabo delujoči ščitnici (vsi ali le nekateri). To, kar opišemo z hipotiroidizem (znaki slabo delujoče ščitnice), ima v resnici več obrazov: lahko so hormoni ščitnice premalo aktivni, lahko je prisoten »zapacani« T3 (to je aktivni hormon ščitnice, ki ga stres v katerikoli obliki močno deaktivira), lahko je odmerek zdravila nezadosten ali je potrebna izbrati drugačno zdravilo (kombinacija obeh hormonov ščitnice), lahko je vzrok v utrujenosti in neubranem delovanju nadledvične žleze. Prekinila me je z besedami, da so njene vrednosti hormonov v mejah normale. Ja, res so lahko v mejah normale, a te meje so postavljene nekako po razmerjih v Gaussovi krivulji, kjer 60% ljudi zapade znotraj najbolj pogostih vrednosti posameznih meritev. In 60% pomeni le 10% več kot polovica in pomeni tudi, da nas je slaba polovica izven meja normale. Ob tem je meja normale zelo široka, zato ni odveč pozorno pogledati, kje znotraj teh meja normale se nahajamo. Biti z vrednostmi na spodnji meji pomeni, da lahko kaj kmalu zdrsneš niže ali da si celo zelo blizu bolezni. V resnici to pomeni, da so to vrednosti, pri katerih se nekdo nikakor ne počuti dobro (morda celo zelo slabo) in lahko ima v življenju veliko težav, kljub temu, da po kriterijih medicine še ni bolnik – ker so vrednosti v mejah normale. In prav to marsikdaj zavede: te meje normale so le okvir, osnova in orientacija za strokovnjaka. V medicini mora biti v središču pozornosti človek, zato je nujno prisluhniti njegovim dejanskim težavam, znakom in zunanjim manifestacijam – to je vodilo v določanju terapije.

Laboratorijske analize so zelo pomembne in nas usmerijo ter dodatno pojasnijo slabo počutje posameznika. Utrujenost ni nujno znak hormonskega primanjkljaj, lahko je povezana s premalo gibanja na svežem zraku, z nizkimi vrednostmi hemoglobina, z nizkimi vrednostmi železa ali joda ali selena v telesu, premalo zaužite tekočine in premalo spanja – lahko pa je tudi posledica nizkih vrednosti hormonov ščitnice ali/in hormonov nadledvične žleze. Podobno je z nespečnostjo, ki ni nujno posledica neubrane aktivnosti kortizola in DHEA (oba hormona nadledvične žleze). Nespečnost je lahko povezana z lakoto ali preobilnimi in napačno sestavljenimi večernimi obroki, prepoznimi odhodi v posteljo (po 22. uri), pogosto je prostor preslabo zračen in nemalokrat so v spalnici prižgani televizija, radio in še kaj, v prostor vdira obilo svetlobe (moral bi biti zatemnjen) in še bi lahko naštevala vzroke za slab spanec, ki niso v povezavi s hormoni. A nočno potenje je dejansko pogosto povezano s hormonskim neravnovesjem in res je najpogosteje povezano s spremenjenim režimom izločanja hormonov v predmenstrualnem času ali v menopauzi. In zelo pogosto je povezana z kronično utrujenostjo in z upadom delovanja nadledvičnih žlez.

Razen klasične laboratorijske analize krvi, v anti-agingu pogosto naredimo analizo presnovkov v urinu, ki je daleč najboljši pokazatelj dejanskega stanja v telesu, analize sline za nekatere hormone, ocene stanja prehranjenosti s pomočjo analize žive kapljice krvi, analize telesne sestave (vrednosti in razmerja med mišicami, vodo, maščobo in maso kosti v telesu), analize ožilja in stanja prekrvljenosti (kapilaroskopija), plinske sestave krvi in oceno vitaminsko-mineralnega stanja telesa. Nikakor ne gre pozabiti na osebni pregled in vse telesne znake, ki usmerijo v diagnozo in pomagajo določiti terapijo. 

Kam sem jo napotila?
Kaj sem ji dala?
Kaj bo naslednjič?