Kako proti prehladu in gripi

Prehlad in gripa – dandanes vsakodnevna izraza, ki nam v hladnejših mesecih povzročata toliko preglavic in tudi strahu!

Običajno vsi vemo in v pogovoru vedno poznamo znake prehlade in gripe, a katere so dejanske razlike med njima? Klasični navadni prehlad sodi med najpogostejše okužbe zgornjih dihal. Praviloma se izrazi z naslednjimi simptomi (znaki): bolečine v žrelu, vneto grlo, ki mu delata družbo še kihanje in zamašen nos. Ob tem se pojavijo tudi utrujenost, nemalokrat glavobol in povišana temperatura. Včasih otečejo bezgavke v vratu.

Gripa ali influenca je nalezljiva bolezen, ki prizadene (okuži) dihalne poti. Povzroče jo virusi, ki napadejo nos, žrelo in pljuča. Znaki okužbe z virusom gripe so pri različnih tipih gripe (različnih virusih) zelo podobni – tudi pri prašičji. Simptomi so naslednji: visoka telesna temperature, kašelj bolečine v grlu, bolečine v mišicah, mrzlica in utrujenost. Pri mnogih so prisotne tudi prebavne motnje in slabost. Pri otrocih se najprej pojavijo opozorilni znaki: težave z dihanjem, pomodrela koža in razdraženost.

Simptomi ali znaki bolezni so pravzaprav obrambna reakcija telesa na okužbo z virusi. Telo odgovori na okužbo z aktivacijo obrambnega (imunskega) sistema. Imunski sistem izpusti v telo posebne »vojake« (snovi, ki jih imenujemo mediatorji), ki pomagajo v borbi proti okužbi. Ob vdoru virusa v predel nosne sluznice, se ti vojaki aktivirajo in poskušajo virus uničiti. Mediatorji povzroče širjenje krvnih žil v nosni sluznici, s čimer povečajo izločanje sluzi v nosu, čemur sledi obilni izcedek. Mediatorji aktivirajo tudi reflekse za kihanje in kašljanje. Sistem odpornosti je oslabljen, kadar smo preutrujeni, izčrpani, nenaspani, imamo oslabljen imunski sistem nasploh (neprimerna prehrana, druge bolezni, preobremenjenost z delom ipd.).

Pomembno je razlikovati med gripo in prehladom v osnovnih korakih. Prehlad: značilen je zamašen nos in obilen izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, včasih tudi glavobol in rahla utrujenost. Gripa: povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih, velika utrujenost oz. izčrpanost, ki lahko traja tudi do tri tedne; zamašeni nos ali obilni izcedek iz nosu za gripo nista značilna in običajno nista prisotna.

Beseda »gripa« se je pojavila v začetku 18. stoletja, konec 19. stoletja pa je gripa prvič napovedala vojno vsemu človeštvu. Od takrat so se vsakih 30 do 40 let pojavljale epidemije gripe. Čas med eno in drugo epidemijo je v zadnjih letih vse krajši. V letih med epidemijami prav tako zboli precej ljudi, ocenjeno da vsaj ena četrtina prebivalstva. Znanstveniki si zelo prizadevajo da bi iznašli uspešno zdravilno sredstvo za zaščito proti različnim oblikam gripe. Njihova prizadevanja niso povsem uspešna: virus gripe se nenehno spreminja! Vsako sezono se pojavi v novi obliki in staro cepivo ni več zadostno.

Simptomi, ki spremljajo prehlad in gripo

 

simptomi	gripa	prehlad
povišana telesna temperatura	visoka temperatura, ki traja 3 do 4 dni	redka, ni pravilo
glavobol	močan, izrazit	redek, ni pravilo
bolečine v mišicah in sklepih	pogosto prisotne, močne	blage, zmerne
utrujenost, slabost	lahko traja 2 do 3 tedne	blaga, zmerna
izčrpanost	precejšnja, še posebej na začetku	običajno ni prisotna, ni izrazita
zamašen nos	včasih	pogosto izrazito, obilen izcedek
kihanje	včasih	praviloma prisotno
vneto žrelo	včasih	pogosto
bolečine v prsih, kašljanje	pogosto	blage, zmerne

Oblike samozdravljenja

Pomembno je pravočasno zdravljenje, ob zgodnjih znakih, ki ni nujno vezano na obisk pri zdravniku. Zgodnji ukrepi pripomorejo k hitremu okrevanju, bolezen poteka v milejši obliki, regeneracija je hitrejša. Pri prehladu pomagajo že domači pripravki in zelišča.

Domača aromaterapija

Inhalacije se pripravijo v obliki parnih kopeli, kjer v vrelo vodo dodamo zelišča, glavo sklonimo nad paro in jo pokrijemo z brisačo. Na ta način omejimo uhajanje pare. V tem položaju poskušamo čim večkrat skozi nos in usta (menjaje) vdihovati aromatizirano paro, izdih poteka skozi usta. Parne kopeli praviloma pripravimo z dodatki evkaliptovega olja, olja limonine materine dušice, nageljnovih žbic, timijana, kamilic in/ali cimeta. V skledo vroče vode nakapljamo nekaj kapljic eteričnega olja in pripravimo paro za inhalacijo.

Kopeli pripravimo iz domačih zelišč ali eteričnih olj. Uporabimo lahko timijan, vrtno zel materine dušice, korenine jegliča, liste trpotca, mentol, kafro, cimet. Cimet in cimetovo olje sta primerna za prehladna obolenja, saj zavirata rast bakterij in glivic in krepita odpornost (dvigata energijo janga in grejeta telo), spodbujata nastajanje potu in izločanje skozi kožo. Topli kopeli dodajte 6-8 kapljic. Potrebna je previdnost, saj cimet na koži lahko povzroča alergične reakcije.Kopel je blagodejna za celo telo, saj pritisk vode stisne vene (poenostavljeno) in potisne kri v smeri proti srcu. Na ta način spodbudi srce, da začne hitreje delati in seveda hitreje biti. V vodi deluje sila vzgona na telo, tako da nas razbremeni lastne teže. Zato deluje telo v vodi lahkotno, toplota pa sprošča mišičje in duha. Mišice in koža se bolje prekrvijo - s tem je pospešeno čiščenje odpadnih snovi, ki nastanejo v procesu presnove. Telo postaja lahkotnejše tudi zato, ker se osvobodi odpadkov. Z dvigom telesne temperature se dviga odpornost in krepi imunski sistem.Voda v kopeli naj bo prijetno topla, ne sme pa biti prevroča. Najprimernejša je temperatura med 35 in 38 stopnjami C. Čas kopanja poskusimo omejiti na 20 minut, v nasprotnem se rada pojavi utrujenost. V nikoli ne gremo s polnim želodcem (vsaj eno do dve uri po jedi), po kopeli si privoščimo vsaj 20 minut počitka.

Vtiranje in masaža
Za vse, ki nimate težav z alergijami je primerno vtiranje nerazredčenega olja cimeta, in sicer 4-krat dnevno v predel senc, sinusov in nad prsni koš.

Prehrana in tekočine

Za dobro počutje in celovito zdravje je zelo pomembno, kaj in katere snovi vnašamo v telo. Zdrava in uravnotežena prehrana, zdrav način življenja nasploh (spanje, gibanje, smeh) pomembno pripomorejo k dobri odpornosti in imunski sposobnosti organizma.

Prehrana naj bo v teh zimskih časih in vremenskih spremembah bogata z vitamini in minerali in tudi beljakovinami. Primerno sta sveže sezonsko sadje in zelenjava, predvsem surova, ob tem naravni riž, beljakovine poskušajmo dobiti iz stročnic, zdravih oblik mesa (divjačina), mleka, sira ipd. V svežem sadju in zelenjavi je veliko vitamina C, ki je eden najboljših zaščitnikov pred okužbami. Večje doze vitamina C so v praksi dokazano učinkovite, zato sodijo citrusi med moderna ljudska zdravila proti prehladu. Dnevno priporočajo do 6 kozarcev limonade ali svežega pomarančnega soka.

S karotinom bogata zelenjava (korenje, paradižnik, rdeče vrtne rastline) deluje preventivno, ob tem pa seveda tudi vsa temno zelena listnata zelenjava (solate, špinača, blitva,ohrovt, brokoli), ki krepi odpornost sluznic.

Česen in čebula imata v ljudskem zdravilstvu posebno mesto. Menijo, da je surov česen zaradi svojih antibiotičnih lastnosti zelo dober v premagovanju prehlada v zgodnjem stadiju. Zaužijte 3-4 stroke surovega česna. Druga možnost so priljubljene kapsule ali tablete česnovega olja, ki so brez vonja.
Odpornost krepimo tudi z uživanjem pravega kolostruma (npr.Ekolostrum).

Zadostno pitje tekočin je v zimskem času zelo pomembno. Pozimi smo izpostavljeni suhemu ozračju zaprtih prostorov in izrazitemu mrazu na prostem. Tekočine pomagajo vlažiti sluznice, nadomeščajo izgubljene telesne tekočine (dihanje, koža) in spirajo usta, žrelo. Vroče tekočine spirajo viruse iz ustne votline v želodec, kjer virus ne more preživeti.

Ob tem ne smemo pozabiti na tradicijo domačega zdravilstva, saj nam na domači zemlji uspevajo številne zdravilne in prijetno dišeče rastline, ki blagodejno in celo terapevtsko vplivajo na telo. Zdravilna moč čajev je pravzaprav neizmerna. Čaji telo napolnijo s tekočino, ga ogrejejo in krepijo.

Cvetovi bezga so del naše ljudske tradicije. 2 čajni žlički bezgovih cvetov prelijemo s skodelico kropa. Primerno topel čaj pijemo več krat dnevno po 1 skodelico. Bezgov čaj pospešuje potenje, izločanje seča in spodbuja delovanje imunskega sistema.

Cvetove lipe so kot zdravilo uporabljali že stari Grki in Rimljani, zapiski izpred več stole pričajo o uporabi v zdravljenju prehladnih obolenj in vročičnih stanj. Cvetovi vsebujejo veliko snovi, med njimi aromatična značilna eterična olja, ekspektoranse (sluznine) in flavonoide. 1 do 2 čajni žlički cvetov prelijemo s skodelico kropa, pustimo 10 minut. V času bolezni pijemo vsaj 3 krat dnevno po eno skodelico vročega čaja. Sestavine čaja pomagajo pri izločanju sluzi, spodbujajo izločanje urina, umirjajo, nižajo krvni pritisk.
Za pospešitev znojenja vzamemo 3 žličke lipovih cvetov, pri vročini pa po eno žličko lipovih in eno žličko bezgovih cvetov.

Cvetovi kamilic imajo značilen vonj, ki ga dajejo eterična olja. Zdravilni učinek eteričnih olj nadgradijo še flavonoidi. V zdravilstvu je znana kot vsestransko uporabna zdravilna rastlina, ki blaži vnetje pri prehladu, gripi, pomaga pri vnetjih v ustni votlini in deluje proti bakterijam, pomaga pri krčih in napenjanju, lajša prebavne in menstrualne težave. Zelo pospešuje potenje, uporabna je za inhalacije. Za pripravo te parne kopeli damo 2 žlici cvetov v pol litra vrele vode. Paro vdihavamo vsaj 10 minut.

Listje žajblja vsebuje eterična olja tujon, cineol in kafro, ob tem še čreslovine in grenčice. Žajbelj deluje protivnetno, blaži in blokira bolečine v grlu, zavira širjenje in rast bakterij, krepi odpornost sluznice. Uporablja se za grgranje. V dva decilitra vrelega mleka damo eno žlico žajblja, ki naj prevre. Pustimo stati vsaj 10 minut, nato primerno toplo grgramo.

Simptome prehlada in gripe lahko preprečimo in lajšamo z naštetimi naturopatskimi pristopi. Vse bolj iskana so tudi homeopatska zdravila. Manj poznane so tehnike akupresure in akupunkture, s katerimi uravnotežimo energije telesa in krepimo njegovo odpornost. Pozorni bodimo na resne oblike bolezni, ki pa neizogibno zahtevajo obisk pri zdravniku.

Vse navedeno je v sedanjem času zelo aktualno, predvsem pred prihajajočimi prazniki, ki jih želimo dočakati v radostnem razpoloženju. Pomagajmo telesu, saj nam bo le tako zagotovljeno tudi dobro počutje. Marsikaterega od navedenih nasvetov lahko prav v tem času uporabimo v lepotilne namene, pa tudi pri odpravljanju mačka.