Magnetno palico z dvema poloma vsi prav dobro poznamo, enako tudi različne manjše magnete, s katerimi šivilje pobirajo igle, pripenjamo liste na magnetno tablo, otroci na potovanjih igrajo šah z magnetnimi vojščaki in podobno.
Že pred 3500 leti smo ljudje uporabljali magnetna polja tudi za zdravljenje številnih bolezenskih stanj. Kitajci so na osnovi magnetnih silnic razvili prvi kompas z iglo in ga uporabljali za orientacijo. Znano je tudi, da številne živali koristijo zemeljsko magnetno polje predvsem za orientacijo (ptice selivke, čebele plešejo pred prihodom v panj, mravlje, termiti, hrošči), mnoge morske živali pa svoje vedenje usklajujejo z magnetnimi tokovi (delfini, kiti, morski psi). Zemeljsko magnetno polje vodi tudi golobe pismonoše pri izvajanju njihovih nalog – v kljunu imajo drobne magnetne kristale, ki jim pomagajo pri orientaciji.
Hipokrat in Aristotel sta že v antiki uporabljala magnetno polje za zdravljenje, Egipčani so vplive magnetnega polja na ljudi in živali raziskovali in ga mistificirali, Kleopatra je redno uporabljala magnetni trak za razbistritev uma, kot vabo za dobre misli in za lajšanje migrene. Paracelsus je z magnetnim poljem zdravil in lajšal krče, v indijanskih plemenih so magnetni terapiji pripisovali čudežno moč. V 19. stoletju je Italijan Lugi Galvani prvi opisal vpliv elektromagnetnega polja na strukturo kosti, kar velja danes za temelj piezoelektričnega efekta. Japonci so s študijami nadaljevali, v 20. stoletju pa je berlinski ortoped Wolff potrdil zvezo med strukturo kosti in funkcionalno obremenitvijo, kar je kasneje strnil v dobro znani Wolffov zakon: »Funkcija tvori strukturo«. Za njim so številni strokovnjaki dodobra raziskali in preučili te učinke ter ugotovili, da spreminjajoče se elektromagnetno polje spremeni električni potencial na površini kosti, kar zelo dobro vpliva na metabolizem in rast kostnine. Spet drugi so preučevali vplive magnetnih polj na kri, različna psihična stanja, na menopavzo, osteoporozo … Prof. Baset je v devetdesetih letih 20. stoletja utemeljil pozitivne učinke magnetnih polj na celjenje prelomov kosti, za tem pa so se raziskave samo še vrstile.
Magnetno polje praviloma nastane, ko električni tok steče skozi tuljavo, lahko pa ga vzpostavimo tudi v prevodniku – tak prevodnik je tudi človeško telo. Ob pravilni izbiri tokov in ostalih parametrov, lahko terapevtsko elektromagnetno polje vpliva na pretok ionov na membrani vsake celice. Na membranah vsake celice namreč obstaja določena elektrokemična napetost, zaradi katere pod vplivom magnetnega polja steče tok v obliki ionov, kar lahko uporabimo tako v terapevtske kakor tudi v diagnostične namene (EEG, EMG). Nihajna magnetna polja namreč prodirajo skozi različne snovi, tako tudi globoko v človeško telo, zato lahko vplivajo na vsako celico v telesu. Delujejo predvsem na celično membrano, kjer prihaja do izmenjave ionov in s tem do napetosti. Pod vplivom zunanjega spreminjajočega se magnetnega polja se spreminja tudi napetost na membrani in s tem delovanje celice.
V našem telesu je 50 do 70 bilijonov celic, ki služijo kot gradbene enote naših tkiv. Vsaka celica je najmanjša življenja sposobna enota v telesu. Celice z enako zgradbo in vlogo tvorijo tkiva (živčno, mišično, vezivno tkivo), več takih tkiv sestavlja organe, ti pa organske sisteme (mišični sistem, prebavni sistem, ožilje …), ki sestavljajo telo.
Vsaka posamezna celica opravlja več različnih nalog (tudi do 3000 in več), po obliki in nalogah se celice med seboj razlikujejo. Kljub vsemu pa imajo celice enotno shemo zgradbe, vse so sestavljene po enotnem ključu, ob tam pa imajo posebne skupine še posebne dodatne organele in vloge. Tako v vsaki človeški celici najdemo celično tekočino, v kateri lebdijo organi celice in predstavlja 40 odstotkov celotne telesne teže. Znotraj celične tekočine je najpomembnejši organ celice, to je celično jedro z genetskim zapisom (dedovanje), ki je center za navodila za delovanje celic. Ob njem se nahajajo mitohondriji, ki zagotavljajo proizvodnjo celične energije, vendar le, če je na voljo dovolj hrane in kisika. In prav na ta nivo vpliva terapija z magnetnimi polji. Magnetna terapija namreč vpliva na boljši pretok kisika skozi celično membrano in na boljše izkoriščanje kisika v celicah. Pridobljena energija se skladišči v obliki adenozin trifosfatov (ATP), ki so pomembni v različnih encimskih in ostalih življenjskih procesih celic.
Magnetna terapija vpliva tudi na krvne celice – tako npr. pod vplivom magnetnega polja rdeče krvničke oddajo veliko več vezanega kisika v tkivih, kar izboljša prekrvavitev posameznih tkiv, organov. Na ta način magnetno polje deluje večplastno in pravzaprav na vsa tkiva, predvsem z izboljšanjem delovanja posamezne celice. Posebej pomemben je vpliv magnetne terapije na izčrpane celice, ki ne prejemajo več zadostnih količin kisika, hrane in hkrati ne zmorejo tega izčrpati iz krvi. Z uporabo terapevtskih magnetnih polj se lahko take celice ponovno revitalizirajo, dvignejo na višji nivo in pridobijo primerne količine energije za življenje. V osnovi se pospeši pretok preko celične membrane, vstopi več kisika, ponovno se lahko zaženejo vsi celični procesi, v celici se vnovič proizvaja energija in vsi pomembni življenjski procesi celice spet stečejo. Najpomembnejše je delovanje črpalk na membranah celic, ki pa za svoje delo potrebujejo predvsem ATP in kisik. Ob zadostnih količinah obojega, se normalizira in celo pospeši delovanje membranskih črpalk, kar poviša membranski potencial (napetost na površini celice) in celica lahko spet normalno deluje. Celostno razumevanje delovanja terapevtskih magnetnih polj na človeško telo je privedlo do spoznanja, da pravzaprav magnetna polja poživljajo delovanje celic, ki so na različne načine poškodovane ali omejene v svojem delovanju. Terapevtski učinek temelji torej na pospešenem vstopu kisika v celico in boljšem izkoristku kisika v celici. Na ta način se lahko izčrpane celice obnovijo, obnovi se tkivo in organ, ki ga te celice sestavljajo. Organi, ki so bili izčrpani in omejeni v svojem delovanju, »oživijo« in ponovno vršijo vse svoje naloge v telesu. Seveda je to mogoče le, kadar so celice motene v svojem delovanje in ne, kadar so že dokončno odmrle. Zato je zelo pomembno, da motnje v delovanju organov odkrijemo dovolj zgodaj, kar pa ni povsem enostavno. V začetni fazi namreč celice pešajo počasi, kar pa je težko zaznati. Organi imajo namreč velike lastne rezerve, zato lahko izpad manjšega števila celic dovolj dobro nadomestijo s pospešenim delovanjem ostalih celic v tkivih. Prvi bolezenski znaki se izrazijo na organih šele, ko je prizadeto večje število celic. Kadar se stanje poglablja, pričnejo izčrpane celice umirati. Zato je pomembno, da ukrepamo pravočasno, saj niti magnetna terapija ne more oživeti celic, ki so propadle. Lahko pa s terapevtskimi magnetnimi polji, ki jih apliciramo pravočasno, izboljšamo celično oskrbo s kisikom in energijo, posledično vzbudimo motene procese v celici in aktiviramo oslabljene funkcije. S tem lahko uspešno preprečimo nadaljnje propadanje celic, tkiv in organov, preprečimo poglabljanje bolezenskega stanja in celo izboljšamo nastalo situacijo do te mere, da prizadeti organi in tkiva ozdravijo – preprečimo in zdravimo.
Z magnetno terapijo v bistvu vplivamo na delovanje membranskih črpalk, katerih število je v vsaki membrani omejeno. V normalni zdravi celici deluje optimalno število membranskih črpalk, ki zagotavljajo normalno napetost na membrani. Z dodatnim vplivom magnetnih polj lahko nekoliko stimuliramo vse že delujoče črpalke, vendar jih ne moremo preforsirati. Celična membranska napetost ima limit, ki je navzgor omejen in ga ni mogoče brezmejno zviševati. Zato lahko s terapevtskimi magnetnimi polji stimuliramo predvsem bolne in izčrpane celice, ne moremo obuditi odmrlih, prav tako ne moremo pretirano in preveč stimulirati zdravih.
Terapevtska magnetna polja v zadnjem času največ uporabljamo v zdravljenju kostno-mišičnega sistema, pri številnih obolenjih pa služijo vsaj kot dodatna, podporna terapija. Pomembno je predvsem ločevati med pravimi terapevtskimi aparati in manjšimi pomožnimi napravami, ki imajo slabše karakteristike in pogosto zavajajo kupce. Eno samo magnetno polje (ena sama nastavitev na aparatu) namreč ne more uravnati celotnega telesa – posamezne težave zahtevajo različno prilagojene programe (primerno prilagojena magnetna polja), ki lahko s točno določenimi značilnostmi vplivajo na samo določene težave. Zmotno je namreč mišljenje, da je vse le ena sama magnetna terapija. Ne! Znotraj tega pojma se skrivajo številni različni programi in nastavitve, ki so posebej natančno in specifično prilagojeni posameznim celicam, tkivom in organom, ki jih zdravijo (terapirajo).
Kot podporna terapija se uporablja pri sproščanju (tudi kot preventiva), pri boleznih prebavil, živčnih boleznih in poškodbah živcev, pri krepitvi imunskega sistema, kožnih boleznih in boleznih dihal, srca.
Kot samostojna terapija se magnetna polja uporabljajo predvsem pri motnjah perifernega krvnega obtoka in težavah krvnega obtoka nasploh, kot pomoč pri celjenju ran, za pospešeno celjenje kosti, za boljšo regeneracijo poškodovanih mišic (nateg, natrganina), sklepov (zvin, izpah), pri vseh obolenjih, ki so povezana s stresom (motnje spanja, presnove, hormonskega ravnovesja….), pri glavobolih, migrenah in športnih poškodbah. Posebej cenjena je magnetna terapija postala v zadnjih letih pri zdravljenju in preprečevanju osteoporoze ter menopavze. Številne študije in priznani kliniki in znanstveniki so dokazali izredno pozitiven vpliv terapevtskih magnetnih polj pri zdravljenju propadajoče kostne sredice (osteoporoza), prav tako tudi na številne hormonske procese v telesu, ki povzročajo neželene učinke na psihi in telesu v moški in ženski menopavzi.
»Človek z lahkoto
prenaša le eno
bolečino, in sicer
bolečino drugih. «Nietzche