Večinoma si ljudje želimo pomagati sami, želimo po naravni poti izboljšati svoje počutje in blažiti bolečine. Dolgo in predolgo smo zanemarjali starodavne postopke za lajšanje svojih težav. Magnetoterapija je zagotovo ena izmed možnosti, ki se nam ob pravilni rabi, zagotovo ne bo izneverila.
Že pred 3500 leti smo ljudje uporabljali magnetna polja za zdravljenje številnih bolezenskih stanj. Kitajci so na osnovi magnetnih silnic razvili prvi kompas z iglo in ga uporabljali za orientacijo. Znano je tudi, da številne živali koristijo zemeljsko magnetno polje, zlasti za orientacijo (ptice selivke, čebele plešejo pred prihodom v panj, mravlje, termiti, hrošči), mnoge morske živali pa svoje vedenje usklajujejo z magnetnimi tokovi (delfini, kiti, morski psi). Zemeljsko magnetno polje vodi golobe pismonoše pri izvajanju njihovih nalog – v kljunu imajo drobne magnetne kristale, ki jim pomagajo pri orientaciji.
Hipokrat in Aristotel sta že v antiki uporabljala magnetno polje za zdravljenje, Egipčani so vplive magnetnega polja na ljudi in živali raziskovali in ga mistificirali, Kleopatra je redno uporabljala magnetni trak za razbistritev uma, kot vabo za dobre misli in za lajšanje migrene. Paracelsus je z magnetnim poljem zdravil in lajšal krče, v indijanskih plemenih so magnetni terapiji pripisovali čudežno moč. V 19. stoletju je Italijan Lugi Galvani prvi opisal vpliv elektromagnetnega polja na strukturo kosti, kar velja danes za temelj piezoelektričnega efekta. Japonci so s študijami nadaljevali, v 20. stoletju pa je berlinski ortoped Wolff potrdil zvezo med strukturo kosti in funkcionalno obremenitvijo, kar je kasneje strnil v dobro znani Wolffov zakon: »Funkcija tvori strukturo«. Za njim so številni strokovnjaki dodobra raziskali in preučili te učinke ter ugotovili, da spreminjajoče se elektromagnetno polje spremeni električni potencial na površini kosti, kar zelo dobro vpliva na metabolizem in rast kostnine. Spet drugi so preučevali vplive magnetnih polj na kri, različna psihična stanja, na menopavzo, osteoporozo… Prof. Baset je v devetdesetih letih 20. stoletja utemeljil pozitivne učinke magnetnih polj na celjenje prelomov kosti, za tem pa so se raziskave samo še vrstile.
Vsi dobro poznamo magnetno palico z dvema poloma, enako tudi različne magnete za pobiranje šiviljskih igel, za pripenjanje listov na table, magnetni potovalni šah in podobno. Toda: tudi v kreditnih in spominskih karticah so magnetni trakovi.
Danes nam trg ponuja številne magnete, ki služijo lajšanju zdravstvenih težav: drobni točkasti magnetki, magnetna ležišča, magnetni pasovi in povoji, zapestnice, verižice, uhani, vložki za čevlje… Magneti so pogosto vgrajeni tudi v druge naprave, ki služijo v zdravstvene namene, npr. slušni aparati.
Magnete lahko (varno, brez škodljivih stranskih učinkov) uporabljamo doma, sami. Zagotovo so najbolj priročni drobni magneti s konstantnim magnetnim poljem, ki deluje na določeno točko. Uporabljamo jih na specifičnih akupunkturnih točkah ali na določenem področju telesa (kot pri reflekso-terapiji ali shiatsu).
S polaganjem malih magnetnih krogcev na akupunkturno točko se sprosti pretok energije po meridianu (energetski kanal) in telesna energija lahko nemoteno potuje. Meridiani so energijski kanali, ki potujejo povsod po telesu. Kadar so blokirani, je moteno kroženje energije, kar se izrazi v obliki bolečine, slabega počutja ali bolezni. Zdravilna moč magneta deluje na določeno točko (ali več točk) enega od dvanajstih zunanjih meridianov in na ta način sproži proces zdravljenja, uravnavanja energij.
Magneti sočasno izboljšajo tudi prekrvitev. S svojim vplivom usklajujejo gibanje molekul v krvnih celicah, ki zato igraje krožijo po ožilju telesa. Odkar je sodobna medicina potrdila in sprejela akupunkturo, so odpadli vsi dvomi o tem tradicionalnem in starodavnem naravnem načinu zdravljenja.
Človek težko verjame, a ti mali magneti nosijo s seboj veliko energije! Njihova moč se razteza med 500 in 1800 Gaussi, najbolj pogosto nekaj čez 1000 Gaussov. Magnetni krogci so prilepljeni na obliž z južnim polom in s severnim polom nalegajo na točko (na kožo). Izjemna je njihova uporabnost, kadar je nujno izboljšati lokalno prekrvitev: bolečine, krči, udarnine, odrgnine brez krvavitev, pri zvinih in nategu vezi, pri migrenah in glavobolih. Različne raziskave so pokazale, da je slaba prekrvitev v določenih predelih možganovine najpogostejši vzrok migren! Točkaste magnete lahko brez škode uporabljamo pri lajšanju akutnih in kroničnih stanj. Preprosto namestimo magnetek v sam center bolečine, njegovo delovanje pa okrepimo z dodatnimi magnetki, ki »obkolijo« centralnega. Ob upoštevanju navodil, stranskih učinkov ni. V redkih primerih se pojavi alergija na lepilo obliža. Primerni so za vse starostne skupine, tudi za starejše in starostnike, razen za male otroke (drobni delčki, ki jih lahko nehote strgajo in poskušajo pogoltniti).
Na preprost način lahko z magnetki lajšamo težave menopauze, priročni so za lajšanje alergij (zlasti pri večjih otrocih in mladostnikih, ki ne marajo zdravil in akupunkturnih iglic), za lajšanje prebavnih težav, pri bolečinah v križu, pomagamo si lahko tudi pri spolnih težavah (moški!). Magnetki so kot dobri mali prijatelji: shranjeni v torbici ali žepu ne zavzamejo veliko prostora, se ne razlivajo in ne mastijo. Ob stresu, na potovanju (potovalna slabost) ga preprosto nalepimo na odrejeno točko/točke. Nalepljen ostane do olajšanja. V primeru draženja ga enostavno odstranimo in shranimo. Uporabimo ga lahko večkrat – na istih ali drugih točkah. Kadar odpade, ga namestimo nazaj. V primeru, da se obliž poškoduje, vzamemo drug obliž ali trak in ga nalepimo čez magnet. Severni pol najdemo enostavno: odlepljeni magnet približamo enemu izmed neuporabljenih na nalepljeni strani (jug). Če se odbijata, pomeni, da sta to južna pola magnetov – južni pol je stran od kože in nalega na obliž.
Velja pa omeniti, da lahko povzročijo spremembe in poškodbe magnetnih kartic in diskov, kadar jih nepazljivo nameščamo skupaj. Prepovedani so pri vseh, ki imajo srčni spodbujevalnik ali uporabljajo druge električne medicinske naprave. Previdnost velja pri manjših otrocih in nesamostojnih osebah, pri dojenčkih je uporaba odsvetovana.