Nohti so ogledalo našega zdravja – podobno kot lasje in koža. Prav na nohtih se hitro izrazijo znaki zadovoljstva in tudi nezadovoljstva (ali zdravja in neravnovesja) v delovanju telesa. Telo nas na ta način opozarja na nepravilnosti, zato je prav, da pogledamo in »slišimo« to, kar nam želi povedati: da uživamo premalo beljakovin ali železa ali vitaminov, da je naša prekrvitev slaba, da užijemo premalo tekočin…. Znaki nepravilnosti se na nohtih lahko kažejo na različne načine: noht se obarva, cepi, izboči, nastanejo vodoravne proge itd.
Naši nohti so sestavljeni iz roževinastih celic in ležijo na podnohtju. Del korena nohta je pod kožo in je neviden, drugi, vidni del pa se imenuje lunica. Nohtna kožica, ki sega iz obnohtja nohta na nohtno ploščico, je zadolžena za obrambo pred vdorom raznih bolezenskih klic. Zdrav noht je gladke površine, prosojen in rožnate barve. Noht je zgrajen iz keratina, to je protein, ki ga najdemo tudi v laseh in koži. Keratin (sestavljen iz aminokislin alanin, valin, isoleucin, metionin, fenilalanin) je protein, ki vsebuje tudi aminokisline, bogate z žveplom (cistein in metionin) - te so odgovorne za prečno povezovanje keratinskih verig z disulfidnimi vezmi ali -S-S- mostički. Več je disulfidnih vezi, odpornejši je keratin na kemijske in fizikalne dejavnike. Keratin vsebuje tudi mnoge minerale in elemente v sledeh (cink, silicij), ki izboljšujejo čvrstost ter odpornost las in nohtov.
Noht po strukturi delimo na več delov:
A. Noht
B. Lunica ali krajček
C. Koren nohta
D. Sinus
E. Matrix ali nohtna matica
F. Ležišče nohta ali nohntna posteljica
G. Eponychium ali kutikula
H. Konica ali prosti rob nohta
Nohti varujejo blazinice prstov, zato je noht je kožna tvorba z estetsko in funkcionalnimi nalogami. Večji del nohta je mrtva tvorba. Nastaja in raste pa v nohtnem korenu, ki je živ. Tu se celice neprenehoma množijo. Na pravilno razmnoževanje in rast teh celic vplivajo številno dejavniki. Noht lahko opravlja svoje naloge le, če je zdrav in negovan.
Nohti rastejo neprenehoma vse življenje. Hitrost rasti ni vedno enaka in se v posameznih življenjskih obdobjih spreminja. Pri mlajših ljudeh rastejo nohti hitreje, pri starejših pa počasneje, hitreje ženskam kot moškim, nohti na prstih rok rastejo hitreje kot na prstih nog. Najhitreje rastejo nohti na sredincih na rokah, saj zato, so ti najdaljši in se hitreje obrabljajo, najpočasneje pa na mezincih. Nov noht, od nohtne korenine do prstne jagodice na rokah, raste od 4 do 6 mesecev.
Na rast nohtov vpliva: vegetativno živčevje, spolni hormoni, uravnotežena prehrana, shujševalne kure, bolezni in še mnogi drugi dejavniki.
Tako npr. bolnikom z luskavico nohti rastejo hitreje, tistim s sladkorno boleznijo pa počasneje. Rast nohtov upočasnijo tudi shujševalne kure, zaradi slabše preskrbe rastnega dela nohta s hranilnimi snovmi. Na splošno velja, da mora hrana vsebovati dovolj žvepla, aminokislin, fosfatov in kalcija, če želimo imeti zdrave nohte. Naštete snovi so v mesu, siru, mleku, jajcih.
Bolezenske spremembe na nohti lahko nastanejo tudi zaradi najrazličnejših drugih vzrokov: uživanje zdravil, pomanjkanja vitaminov, bolezni v notranjosti organizma, kožne bolezni – vse te se zelo zgodaj pokažejo kot spremembe na nohtih. Povzročitelji gnojenja so lahko različni (poškodbe, pretesni čevlji, virusne in glivične infekcije), izzovejo infekcijo nohtov. Posledice na nohtih so vidne tudi po dolgotrajnem mehaničnem delu in po izpostavljanju rok kemičnim snovem (detergenti, razredčila …).
Če je površina nohta natrgana, je to lahko eden zgodnjih znakov luskavice ali psoriaze.
Ob neravnovesju v telesu ali slabi negi ali mehaničnih poškodbah se na nohtih lahko pojavijo naslednji znaki:
- Mehki nohti kažejo na oslabljen živčni sistem;
- Krhki nohti so lahko znak pomanjkanja vlage, presnovnih težav, pomanjkanja vitaminov (biotin), mineralov (železo, žveplo) in preutrujenosti, stresa;
- Razcepljeni nohti po navadi kažejo potrebo po kalciju, lahko pa je znak nepravilnosti v delovanju ščitnice, pomanjkanja vitaminov skupine B, vitamina A, včasih žvepla, ;
- Pomanjkanje beljakovin, vitaminov skupine B, vitamina C in E ali folne kisline v organizmu se na nohtih izrazi v obliki prečnih svetlih lis ali madežev, prav tako izgine bel polmesec na nohtnem korenu;
- Bele lise se lahko pojavijo tudi pri nekaterih zastrupitvah, v začetni fazi glivičnih obolenj, polovica nohta je bela pri zastojnih srčnih boleznih;
- Rumeni nohti so lahko posledica pretiranega uživanja karotenov (korenje), opozarjajo na pljučne bolezni, prisotni so kot vzporednica sladkorne bolezni ali pri uživanju nekaterih zdravil (tetraciklini). Pri kadilcih porumenijo zaradi nikotina;
- Rumene pike opozarjajo na prisotnost glivic;
- Zeleni nohti in obnohtni predel so praviloma znak bakterijske okužbe;
- Rebrasti nohti: navpična rebra rebra na nohtih niso nič posebnega. Če pa opazimo posamične vdolbinice, so te večinoma posledica daljše izpostavljenosti stresu ali dolgotrajni bolezni, saj takrat noht preneha rasti. Ko ponovno začne z rastjo, se na tem mestu pojavi zareza;
- Lomljivost nohtov kaže na pomanjkanje železa v hrani;
- Bele pike na nohtih lahko pomenijo premalo cinka in železa.
Osnovna sestavina nohtov so proteini, zato se prehranske diete brez beljakovin odsvetujejo in niso zaželene (vegani, vegetarijanci!). Nohti potrebujejo predvsem tiste beljakovine, ki vsebujejo aminokisline z vgrajenim žveplom. To sta esencialna aminokilsino metionin in neesencialna cistein. Dober vir metionina so ribe, meso, beljaki, semenke sezama, brazilski orehi, špinača, krompir. Cistein se polni iz živalskih (svinjina, piščanec, puran, raca, jajca, mleko, mlečne beljakovine, skuta, sir, jogurt) in rastlinskih virov (rdeča paprika, česen, čebula, brokoli, brstični ohrovt, oves, pšenični kalčki).
Žveplo je pomembna sestavina las, kože in nohtov. Z uživanjem organskega žvepla (MSM ali aminokisline , ki vsebujejo žveplo) lahko podpremo tako kakovost kože in podkožja, kakor tudi rast las in nohtov. Žveplo je tudi dober antioksidant, ščiti nas pred prostimi radikali, ki so najmočnejši agens staranja nohtov, las in kože.
Vse beljakovine potrebujejo v telesu tudi partnerje in med najpomembnejšimi so vitamini skupine B. Zlasti biotin naredi močne nohte; cink (iz stročnic, žitaric in mesa) pa je pomemben za razvoj tkiva. Omega-3 maščobne kisline (losos, tuna), skrbijo za prekrvitev, ki pripomore, da vsa hranila pridejo do nohtov. Na razvoj obnohtne kožice in pojav vraščenih nohtov velikokrat vpliva primanjkljaj vitamina C.
Vitamini in minerali
Vitamin A stimulira rast nohtov, koristi suhim in lomljivim nohtom. Vsebujejo ga jetra, brokoli, jajčni rumenjak, mleko in mlečni izdelki.
Vitamin B12 na njegovo pomanjkanje kažejo rumenkasti nohti. Pomaga pri absorbciji vitaminov. Največ ga vsebujejo meso, predvsem drobovina (jetra), školjke in jajca.
Biotin skrbi za gradnjo in utrjevanje nohtov. Najti ga je v jetrih, cvetači, arašidih, pivskem kvasu, rumenjaku, gobah, pomarančah, grenivkah in lubenici.
Folna kislina na pomanjkanje opozarjajo navzdol rastoči nohti. Veliko je vsebuje listnata zelenjava.
Vitamin C preprečuje odstopanje nohtov iz nohtne plošče. Največ ga je v sadju in zelenjavi (kivi, jagode, pomaranče, limone, brokoli, cvetača, špinača, beluši).
Železo se praviloma priporoča uživati skupaj z vitaminom C, ki omogoči, da se železo lahko vrska. Železo pomaga spodbujati rast in obnovo celic. Nahaja se v leči, školjkah, govejih jetrih, semenkah sezama, rdečem fižolu, mandljih, suhih slivah, lososu.
Vitamin D preprečuje plastenje in pokanje nohtov. Največ ga je v ribah (losos, sardine, tuna, slanik), jajcih in maslu.
Vitamin E odpravlja porumenelost nohtov. Vsebujejo ga oreščki, sončnična semena,kokos, korenje in špinača.
Kalcij skrbi za izgradnjo in trdost nohtov, kosti in zob. Vsebujejo zelena listnata zelenjava, fige, brokoli in blitva.
Cink pospešuje rast celic. Vsebujejo ga rdeče meso, jajca in školjke.
Hrana, ki škodi nohtom in koži: Vsa hrana z visokim glikemičnim indeksom (krompir, sladki kosmiči, bel kruh in ostale jedi iz bele moke, sladkani sadni sokovi, sladkarije,…) .
Ob primerni hrani je nujno poskrbeti, da pijemo dovolj vode, uživamo sadne in zelenjavne sokove. Pazimo na vnos soli, saj pretiravanje s soljo škodi tako nohtom kot celemu telesu.
Tabela: Prehrana za zdrave nohte
| Živilo | Kaj prinaša | Zakaj je pomembno |
|
Beljak in rumenjak (jajca) |
Aminokislina cistein, metionin, vitamin A | Vir beljakovin, koristi suhim in lomljivim nohtom |
| Belo perutninsko meso | Cink, aminokislina cistein, metionin | Pomemben za razvoj tkiva in rast nohtov |
| Beluši | Vitamin C | Preprečuje odstopanje nohtov |
| Blitva | Vitamin B | Močnejši nohti |
| Brokoli | Aminokislina cistein | Vir beljakovin |
| Brstični ohrovt | Aminokislina cistein | Vir beljakovin |
| Čebula | Aminokislina cistein | Vir beljakovin |
| Česen | Aminokislina cistein | Vir beljakovin |
| Jetra | Vitamin A, vitamin B12 |
Koristi suhim in lomljivim nohtom |
| Jogurti | Kalcij | Izgradnja in trdnost nohtov |
|
Kivi, jagode, pomaranče, limone |
Vitamin C | Preprečuje odstopanje nohtov |
| Kumare | Minerali | Preprečuje lomljenje in cepljenje, |
| Losos | Omega-3 maščobne kisline, metionin, vitamin D | Dobra cirkulacija, preprečuje plastenje nohtov |
| Lubenica | Vitamin H | Gradnja in utrjevanje nohtov |
| Mleko | Kalcij | Izgradnja in trdnost nohtov |
| Oreščki | Vitamin B, vitamin E | Močnejši nohti, odpravlja porumenelost |
| Oves | Aminokislina cistein | Vir beljakovin |
|
Polnozrnate jedi in žitarice |
Cink | Pomemben za razvoj tkiva in rast nohtov |
| Rdeča paprika | Aminokislina cistein | Vir beljakovin |
| Rjav riž | Biotin (Vitamin H) | Gradnja in utrjevanje nohtov |
| Stročnice | Cink | Pomemben za razvoj tkiva in rast nohtov |
| Svež sir | Metionin | Vir beljakovin |
| Špinača | Vitamin C, vitamin E | Preprečuje odstopanje nohtov |
| Tuna | Omega-3 maščobne kisline, metionin, vitamin D | Dobra cirkulacija, vir beljakovin, preprečuje plastenje nohtov |
| Zeleno-listnata zelenjava | Vitamin B2, folna kislina | Vzpodbuja rast |