Beseda akupunktura izvira iz latinščine in pomeni: acus igla, punctura vbadanje. Akupunktura je starokitajski način zdravljenja s pomočjo iglic, ki se zabadajo v določene točke na koži. Stara je več kot 5000 let, v Evropo pa so jo v 16. in 17. stoletju prinesli misijonarji. Kot sodobno metodo zdravljenja mnogih bolezni jo je Svetovna zdravstvena organizacija priznala v letu 1979.
V bistvu beseda akupunktura opiše točkovno terapijo ali terapijo točk, ki je del dediščine stare kitajske medicine. Ta določene bolezni dobro zdravi z uporabo veščine in znanja zbadanja, pritiskanja, stiskanja, trepljanja ali udarjanja na ustrezne akupunkturne točke ali na specifične stimulacijske linije (proge). V skladu s teorijo kitajske tradicionalne medicine tako nadzira vitalno energijo in cirkulacijo krvi z namenom, da se poškodovane strukture popravijo in oslabljene funkcije izboljšajo. Pri tej terapiji je pomembna veščina pritiskanja ali zbadanja v določeno akupunkturno točko in/ali stimulacijske kanale z eno ali več iglami, zato to terapijo pogosto imenujemo terapija točk ali točkasta, točkovna terapija.
Akupunktura je starokitajski način zdravljenja s pomočjo iglic, ki se zabadajo v določene točke na koži.
Jin in jang
Akupunktura sloni na filozofiji, po kateri vitalna energija, imenovana qi (či), teče po telesu. Jin in jang sta dva enakovredna komplementarna pola ali dve enakovredni kvaliteti življenjske energije, ki skupaj tvorita uravnoteženo in harmonično celoto. Ponazarjata osnovni princip celotnega vesolja in venomer delujeta kot dve sili, ki se med seboj dopolnjujeta, ohranjata ravnotežje, vendar nenehno med seboj tekmujeta. Vse na svetu in svet sam je nastal s spajanjem obeh principov. Nikjer ne obstaja čisti jin in nikjer ne najdemo popolnega janga - nenehno in povsod sta prisotna oba. V vsakem jinu je nekaj janga in obratno. Jin predstavlja temo, mraz, praznino, lakoto, popustljivost, negativno ali žensko silo. Jang pa predstavlja svetlobo, zunanjost, čistost, toploto, aktivnost ali moško silo. V telesu se jin odraža s čokatostjo, dobro prekrvljenostjo, toplimi okončinami, elastičnimi nohti, počasnim pulzom, malo potenja, neutrudljivostjo, dolgim spanjem in brez nervoze. Jang ima drugačen »obraz«: telo je vitko, obraz bled, okončine hladne, nohti krhki, pulz je hiter, potenje močno, značilni so hitra utrujenost, kratko spanje in veliko živčnosti.
Oddajnik in sprejemnik
Tradicionalna kitajska medicina trdi, da qi in xue krožita po telesu s pomočjo dvanajstih kanalov, ki jih imenujemo meridiani. Qi je vitalna energija in aktivnost, xue je kri. Qi poganja kri po telesu in se s krvjo tudi hrani.
Meridiani imajo nalogo povezati telesno površino z notranjostjo telesa. Hkrati je vsak meridian povezan z določenim področjem telesa in je osredotočen na neki organ (meridian jeter, pljuč, srca, tankega in debelega črevesa...). Meridiani so pravzaprav skupki akupunkturnih točk - vsak meridian povezuje med seboj posamezne akupunkturne točke v določen niz, sočasno pa povezuje te točke s posameznim notranjim organom. Ob tem obstajajo tudi povezave med posameznimi meridiani, tako da so vsi meridiani dejansko med seboj dobro povezani. Akupunkturne točke imajo v resnici funkcijo oddajnika in sprejemnika na telesu, meridiani pa so strukture, ki so električno bolje prevodne kot ostalo tkivo. Po vseh opravljenih raziskavah v sodobni evropski medicini je dokazano, da so akupunkturne točke locirane vedno na koži nad mestom, kjer je mnogo živčnih končičev, ki imajo stik z okolico in sprejemajo dražljaje iz nje. Akupunkturist lahko stimulira približno 650 akupunkturnih točk na človeškem telesu, s čimer regulira vitalno energijo in pretok krvi. Točke, ki so oslabljene, lahko stimulira in jih okrepi; pri drugih točkah uporabi npr. tehniko razpršitve, s čimer razprši nakopičeno energijo in jo preda iz enega meridiana v drugega.
Energija (qi) se mora v zdravem telesu po meridianih nenehno prosto pretakati. V štiriindvajsetih urah qi obkroži celo telo in se pretaka iz enega meridiana v drugega preko veznih poti (kolateral). Meridiani omogočajo tudi povezavo človeka z njegovo sredino in okolico, v kateri živi, in so tako imenovati »sedmi čut«, saj preko akupunkturnih točk povezujejo površino telesa z notranjostjo in vse telo z okolico. Če je pretok energije po meridianih blokiran, je prizadeto zdravje človeka, kar se odrazi tudi navzven in tudi v okolico.
Akupunkturist pogosto ugotavlja in tipa pulz človeka, saj tako ugotavlja, kakšen je pretok energije v telesu - po meridianih. Kitajci poznajo vsaj šest različnih pulzov, ki so locirani v treh različnih regijah na obeh zapestjih. V tem postopku se uporabljajo tri različne stopnje pritiska na bolnikovo radialno arterijo. Neravnovesje pulzov pomeni neravnovesje v pretoku energije po telesu, ki lahko privede do neravnovesja v meridianu in organu, ki mu meridian pripada, s tem pa do izbruha bolezni v krajšem ali daljšem časovnem obdobju. Poleg tehnike ugotavljanja pulza se kot dopolnilne tehnike pregleda uporabljajo še: pregled jezika, obraza v celoti, okončin in ušes.
Prednosti akupunkturne terapije
In kdaj se pojavi bolezen? Kako jo spoznati? Po tradicionalni kitajski medicini se pojavi bolezen takrat, ko eden izmed principov, jin ali jang, izrazito prevlada v telesu. Takrat se ta prevlada izrazi tudi navzven (npr. močno potenje, nespečnost, bled obraz, zelo hiter pulz, izrazita in hitra utrudljivost, nemir ipd.). Bolezni lahko povzročajo notranji (endogeni) in/ali zunanji (eksogeni) dejavniki. Eksogeni dejavniki vdro preko akupunkturnih točk v globino telesa. Med eksogenimi so najpogostejši klimatski dejavniki: veter, vlaga, vročina, mraz in suša (suh zrak). Med endogenimi so najpogostejši: veselje, jeza, skrb, strah, prestrašenost, razmišljanje, šok. Kadar trajajo predolgo ali če so premočni, prekinejo ali zaustavijo pretok energije v meridianih. S tem porušijo ravnovesje med jinom in jangom - posledica je bolezen.
Tehnike stimuliranja točk so različne, prav tako načini stimulacije. Na vzhodu zelo pogosto uporabljajo tehniko vbadanja akupunkturnih igel, prav tako še zmeraj zelo pogosto uporabljajo toploto (moxo), prav tako tudi masažo. Masažne tehnike se razlikujejo glede na tradicijo posameznih vzhodnih držav, tako da se uporablja akupresura, pogosto masaža tui-na, shiatsu in nekaj elementov akupunkture je celo v refleksoterapiji. V zadnjem času je v ospredju elektrostimulacija akupunkturnih točk (elektro-akupunktura) in vse bolj popularna laserska stimulacija teh točk.
Prednosti akupunkturne terapije so predvsem v širokem indikacijskem območju in predvsem v dobrem terapevtskem uspehu. Ni uporabna le za splošne in pogoste bolezni, uporablja se tudi pri boleznih, ki jih je težko zdraviti z drugimi pristopi (poliomielitis, cerebralna paraliza, hernija diska). Akupunktura lahko tudi jača in krepi telo, kadar je izčrpano in oslabljeno. Kitajci pravijo, da je zelo enostavna terapija, ekonomična, ki se lahko uporablja za zdravljenje številnih težav in bolezni. Razen iglic, rokavic in razkužila ne potrebuješ posebnih instrumentov, ni izrazito invazivna in boleča. Je zelo varna terapija, ima zelo malo (ali nič) stranskih učinkov in ni slabih odgovorov na terapijo. Seveda vse to velja, če jo izvaja oseba, ki dobro pozna teorijo in prakso, oseba, ki ima znanje in veščino tradicionalne kitajske medicine.
Akupunktura se lahko uporablja kot dopolnilno zdravljenje ob klasičnih postopkih evropske medicine, lahko pa samostojno kot alternativna oblika zdravljenja pri bolnikih, ki ne prenesejo določenih medikamentov ali ne dosežejo želenega stanja s standardnim načinom zdravljenja. Pogosto ponuja olajšanje, podporo ali celo ozdravi številne pogoste sodobne bolezni, pri katerih je neumestno predpisati močno zdravljenje (močni stranski učinki!): tesnobna stanja, situacijska depresija, stres, nespečnost, nervoza, poglobljena zaskrbljenost, težave s kožo (herpes, ekcem, pasavec, neurodermitisi, luskavica ipd.), bolezni sklepov (bolečina v ramenu, komolcu, artroze in artritisi) in hrbtenice (bolečina v vratu, prsnem in ledvenem predelu, ischialgia, brachialgia), bolezni perifernega živčevja, prebavne motnje (čiri, kolitis, zaprtje in ostale črevesne težave), bolezni cirkulacije, ožilja, težave s srčnim utripom... Pogosto ponuja olajšanje tudi pri zobobolih, vse pogosteje se uporablja tudi kot anestetik - protibolečinska terapija pri vodenju poroda, puljenju in brušenju zob, pri bolečinah, ki uničujejo bolnike z rakavimi obolenji. Uspešno pomaga pri boleznih odvisnosti: debelost (hujšanje), odvajanje od kajenja, pomaga pri resnih alergijah (astma, seneni nahod, vnetja očesne veznice).
Z uporabo različnih kombinacij akupunkturnih točk deluje zdravilno, uravnoteži bolnikov pretok vitalne energije qi, ob tem deluje tudi preventivno: okrepi telesne obrambne sposobnosti in posledično prepreči razvoj bolezni. Zadnje raziskave in statistike potrjujejo, da bolniki, ki jih redno preventivno zdravijo z akupunkturo, obolijo redkeje kot ostali.