Raziskave kažejo, da večina Slovencev na dan ne zaužije dovolj vitamina C. Najnižji priporočeni odmerek je 75 mg, znaki pomanjkanja se pojavijo pri manj kot 20 mg dnevno zaužitega vitamina C.
Skorbut je bolezen, povezana s pomanjkanjem vitamina C in jo je opisal že Hipokrat. Pogosta je bila med mornarji in James Lind (škotski kapitan Britanske kraljeve mornarice) je prvi ugotovil, da uživanje citrusov lajša znake bolezni. Leta 1970 je Linus Pauling, sicer Nobelov nagrajenec, napisal udarno knjigo »Vitamin C in prehlad«, v kateri je poudarjal, da veliki odmerki vitamina C »dvigajo dobro počutje in izrazito zmanjšajo število prehladnih obolenj pri posamezniku«. Znanstveniki so z veliko raziskavami dokazali, da 200 mg vitamina C (ali več) ne prepreči in tudi ne zdravi prehladnih obolenj – to je bila slaba novica. A ob tem je prišla tudi dobra vest: isti avtorji so ugotovili, da dnevno dodajanje vitamina C lahko skrajša trajanje znakov prehlada.
Tako enostranske razprave o vlogi vitamina C pri prehladnih obolenjih so zameglile njegove prave dimenzije. Vitamin C je udeležen v tvorbi kolagena, pomemben je za vzdrževanje imunskega sistema telesa, udeležen v absorbciji železa, raziskave kažejo na njegov pozitiven vpliv pri uravnavanju holesterola in tvorbi določenih možganom pomembnih beljakovin.
Antioksidativno delovanje
Toda: vitamin C je glavna zvezda med antioksidanti! To so snovi, ki pospravljajo, čistijo in ščitijo telo prostih radikalov. Prosti radikali na več nivojih in na različne načine grobo poškodujejo naše celice. Vitamin C je med tremi najpomembnejšimi antioksidanti v telesu, pri čemer je zelo pomemben antioksidant v notranjosti celic: prepreči in zmanjša okvare DNA (genetski zapis) in beljakovin, pomaga pri obnavljanju glutationa. Dejstvo je, da narodi, ki jedo veliko sadja in zelenjave (ki sta bogata vira vitamina C), manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja.
Živali lahko vitamin C sintetizirajo same, človek pa ga mora v telo vnesti s hrano, saj ga v telesu ne more sam narediti. Ta vodotopni vitamin je torej esencialen za naše telo, saj omogoča njegovo pravilno delovanje. Imunski sistem je odvisen od vitamina C. Bioflavonoidi (snovi, pigmenti v rastlinah) zavirajo oksidacijo vitamina C in ga na ta način naredijo bolj uporabnega za telo.
Sladkorna bolezen in vitamin C
Posebej pomembno je vnašanje vitamina C pri nekaterih boleznih, zlasti pri sladkorni bolezni tipa II, ker glukoza vstopa v celico skupaj z vitaminom C (in kalijem) po isti poti. Sladkorni bolniki imajo obilo glukoze v krvi in ta glukoza tekmuje z vitaminom C za vstop v celico – in glukoza seveda zmaga, ker je v »številčni premoči«. Celice na ta način ostanejo brez vitamina C, kar vodi v pomanjkanje.
Vpliv na psiho
Leta je znano, da pomanjkanje vitamina C povzroča psihične spremembe. V zadnjih letih so na Univerzi McGill dokazali, da dva-krat dnevno dodajanje vitamina C v odmerku 500 mg ljudem z pomanjkanjem vitamina C, zelo izboljša razpoloženje.
Rakasta obolenja
Ženske, ki pojedo veliko živil z visoko vsebnostjo vitamina C, manj pogosto zbolevajo za rakom dojk. Raziskovalci so na osnovi teh statističnih podatkov poskušali dognati, na kak način in po kateri poti vitamin C ščiti telo pred rakom dojk. Prvi rezultati govore v prid toksičnosti vitamina C v visokih odmerkih, kar naj bi bilo strupeno za nekatere rakave celice.
Bolezni srca in ožilja
Ne marajo hrane, ki vsebuje veliko antioksidantov. Le nekaj raziskav je bilo izvedenih, a pri teh se je izkazalo, da imajo ljudje z visokimi vrednostmi vitamina C v telesu manjše tveganje za možgansko kap – zlasti pri ženski populaciji. Ni še povsem jasno ali je to posledica delovanja le vitamina C ali pa je to učinek prehrane z veliko sadja in zelenjave.
Koža in vezivno tkivo
Sta odvisna od vitamina C, saj skrbno čisti proste radikale, ki se kopičijo ob izpostavljenosti soncu in s staranjem. V kozmetiki je bil vitamin C med prvimi učinkovitimi pilingi in še sedaj sodi med najučinkovitejše sadne dodatke, ki izvrstno delujejo na gube, kožne starostne madeže, vzdrževanje podkožnega tkiva.
Vitamin C je zelo pomemben za splošno počutje in je vpleten v številne procese v telesu. Manj je znano, a uporaben je tudi v preprečevanju in zdravljenju bakterijske vaginoze (draženje in vnetje v predelu rodil z izrazitim vonjem in spremembo barve), ki prizadene okrog 30 % nosečnic in 10 % ostalih žensk. V kombinaciji z vitaminom E naj bi imel pozitiven učinek pri Alzheimerjevi bolezni, pomagal naj bi pri zniževanju krvnega pritiska, zelo dobro vplival na preprečevanje ateroskleroze in pomagal odložiti pojav katarakte (sive mrene).
Med tem ko si znanstveniki še prizadevajo natančneje opredeliti vse njegove vloge, je vsekakor smiselno, da si vsak od nas pomaga in privošči večje odmerke vitamina C. Zlasti v tej podaljšani zimi in poledeneli okolici je prav, da telo podpremo z vsemi sredstvi in možnostmi.
Zadnje raziskave priporočajo celo odmerke, ki so veliko večji od uradnih, do sedaj znanih priporočil: do 2000 mg dnevno, v več odmerkih po 250 do 500 mg. Nekateri priporočajo celo do 5000 mg dnevno. Vitamin C je topen v vodi in dejansko zelo hitro zapusti telo. Po nekaterih meritvah naj bi se ga do 50 % izločilo že v pol ure po zaužitju. Tako ga je za boljši izkoristek priporočljivo uživati večkrat dnevno v manjših odmerkih ali takšnega s postopnim sproščanjem. Odmerki, večji od 5000 mg, povzročajo driske (diareja).
Stranski učinki se lahko pojavijo pri ljudeh s hemokromatozo (pretirano skladiščenje železa v telesu). Vitamin C namreč stimulira telo k skladiščenju železa, kar bi pri teh bolnikih dodatno poslabšalo stanje, zato ga ne smejo uživati. Zelo previdno morajo biti bolniki na dializi, vsi s predpisano kemoterapijo in vsi z ledvičnimi kamni v svoji zgodovini.
Največ vitamina C vsebujejo: rdeča ostra paprika, šipek, paradižnik, čili (red chilli peppers), guava (sladki tropski sadež), rdeča sladka paprika, peteršilj, ohrovt in brstični ohrovt, zelje, blitva, perje od repe, sladka zelena paprika, brokoli, zelena gorčica, jagode in ostalo jagodičevje, mango, papaja, kivi, liči, avokado, citrusi, špinača, zeleni fižol …
Znaki pomanjkanja vitamina C:
- krvaveče dlesni;
- srčno-žilne bolezni;
- zlahka nastanejo modrice in podkožne krvavitve;
- utrujenost;
- pogoste infekcije – povečana možnost okužb;
- slabo celjenje ran;
- bolečine v sklepih;
- slaba formacija zob pri otrocih;
- izguba zob (pri prisotni osteoporozi);
- izguba telesne teže;
- slaba čustvena kontrola;
- skorbut.
Vzroki za pomanjkanje:
- staranje;
- antibiotiki;
- aspirin;
- kontraceptivi (zdravila za nadzor nosečnosti);
- kortizon;
- sladkorna bolezen;
- povišan krvni pritisk;
- visoka telesna temperatura;
- zdravila proti bolečinam (»pain-killerji«);
- kajenje;
- stres.
Vloga vitamina C v telesu:
- pomaga pri celjenju ran;
- pomaga pri sintezi kolagena;
- pomaga imunskemu sistemu z dvigom števila belih krvnih celic in interferona (to je protein, ki se bori proti virusom in rakastim dejavnikom);
- umiri delovanje nadledvične žleze, ki proizvaja kortizol (hormon stresa);
- zniža stopnjo bolezni dlesni;
- zniža stopnjo obolevanja za rakom želodca;
- zniža tveganje za nastanek srčnih bolezni;
- pomaga pri sintezi karnitina (ki razgrajuje maščobe in sprošča energijo);
- pomaga v metabolizmu tirozina (in drugih aminokislin, ki gradijo beljakovine);
- pomaga v regeneraciji vitamina E, glutationa in sečne kisline;
- vpliva na rodnost, viša nivo HDL (dober holesterol);
- viša dušikov oksid – dober vpliv na ožilje;
- viša stopnjo absorpcije železa;
- sodeluje v sintezi kateholaminov, ki pripravljajo telo na odzivnost pri stresu;
- sodeluje v sintezi serotonina, ki je možganski prenašalec sporočil (nevrotransmiter) – serotonin sodeluje v mnogih pomembnih procesih v možganih, zlasti ima vpliv na razpoloženje in apetit, imenujemo ga tudi »hormon sreče«;
- deluje diuretično (odvaja vodo iz telesa);
- je močan antioksidant;
- niža krvni pritisk;
- niža tveganje za nastanek katarakte;
- niža nivo trigliceridov v serumu;
- je potreben za nastanek progesterona;
- je potreben za vzdrževanje nivoja glutationa (najpomembnejši antioksidant v telesu);
- je zaščita pred prostimi radikali, ki jih daje LDL (slabi) holesterol;
- preprečuje nekatere bolezni dihal;
- niža stopnjo podkožnih krvavitev in modric …