Zanima me, kakšna je najbolj primerna šolska torba oziroma kakšen model je najbolj primeren, kako mora biti torba oblikovana?«
Parametre šolskih torb bi morali krojiti številni parametri in dejavniki.
Pomembno je, da ni pretežka in da jo šolar nosi pravilno. Zadnje študije so pokazale, da »napačna« šolska torba dvigne tveganje za skolioze do 50 %, za obolenja hrbtenice do 75 %, dodatno povzroča različne spremembe na vratnem segmentu hrbtenice in ramenih.
Velja splošno pravilo, da teža torbe ne sme presegati 1/6 ali 10 % otrokove teže. Nošnja česarkoli, kar je težje od 15 % otrokove teže, bo povzročilo poškodbe hrbtenice – ne glede na obliko ali znamko torbe. Torej: povprečen enajstletnik tehta 34 kg, 10 % je 3,4 kg, kar je približno enako trem srednje debelim šolskim knjigam in malici, ki jo nosi s seboj. Pri izbiri šolske torbe se moramo prepričati, da res ustreza otroku, njegovi ali njeni starosti, telesni gradnji in potrebam.
Šolska torba za predšolskega otroka
- Najbolj pomembno je iskati majhen nahrbtnik, nato iščemo takega z dovolj prostora za malico, majhno brisačko in tudi za priljubljeno igračko. V primeru, da ima otrok več stvari in je vsebina težja, je najboljša rešitev majhen kovček na kolesih.
- Izberemo torbo z manj žepi – za otroka je pomembno, da so stvari enostavne.
- Zadnje, a prav tako pomembno je, da je torba vodoodporna, da ima primerne naramnice.
- Pri tej starostni skupini ne pozabimo na barve – otroci jih imajo radi!
Šolska torba za nižje razrede osnovne šole
V tem obdobju otrok potrebuje torbo skorajda standardnih velikosti, a vendar ne prevelike. Otrok potrebuje več prostora, saj tovori več potrebščin, knjig in delovnih zvezkov.
- Torbe ne kupujmo za več let (ne varčujmo z denarjem na tak način!), saj prevelika torba ne nalega pravilno na otrokov hrbet, pritiska na vrat, visi čez medenico.
- Naramnice in pas naj bodo primerni za otrokovo višino in obsege (ne predolgi!).
Šolska torba za višje razrede osnovnih šol
Z odraščanjem morajo otroci in mladostniki nositi več in težje knjige. Nahrbtnik na kolesih je zato najboljša izbira. Na ta način otrok enostavno prevaža vse knjige, zvezke in delovne zvezke ter ostale šolske potrebščine, brez bolečin v ledvenem predelu.
Zmeraj pa je nujno upoštevati proporce otroka – le njemu prilagojena šolska torba je prava zanj. Torbe na kolesih so danes najboljša oblika, s katero težko pogrešimo. Seveda je nujno upoštevati tudi funkcionalnost, trajnost in videz.
Na kaj morajo biti starši pozorni, ko kupujejo torbo?
Nekatere dejavnike sem izpostavila že pri prvem vprašanju. Ponavljam: odločite se za nahrbtnik ali nahrbtnik na kolesih (odvisno od teže vsebine). Nahrbtniki so narejeni za razporeditev teže tovora po hrbtnem delu (močne mišice telesa). Pri enostranski nošnji, kot so vreče ali torbe z enim pasom, lahko prede do poškodb v ramenskih obročih (pri dvigovanju in odlaganju torbe) in do enostranske okrepitve mišic v ramenu ter hrbtu (nenehno obremenjena stran), do trajnih poškodb drže (hrbtenice).
Nahrbtnik naj ima široke in oblazinjene naramnice, opasnik naj bo mehak in podložen. Naramnice in pas pomagata pri enakomerni porazdelitvi teže tovora na otrokovem hrbtu, kar zmanjša tveganje za poškodbe vratnega in ledvenega dela hrbtenice. Dolžine naramnic morajo biti prilagojene otroku, ne predolge, tako da držijo torbo čim bolj ob hrbtu, pas naj bo stisnjen, spodnji rob torbe naj sloni na medenici. Torba se mora prilegati hrbtenici, ne sme segati prenizko pod pas. Spodbujajmo otroka k uporabi naramnic in pasu!
Vsekakor naj bo torba predeljena, kar omogoči otroku boljšo organizacijo, zmanjšamo možnost prenašanja nepotrebnih stvari – manjša teža. Ob tem moramo straši torbe redno pregledovati, zlagati stvari dnevno iz torbe (vsaj prva leta). Na ta način preprečimo kopičenje nepotrebnih potrebščin v torbi in zmanjšujemo težo vsebine. Najbolj smiselno se je v šoli dogovoriti o možnosti skladiščenja potrebščin kar v šoli.
Torba naj bo iz lahkih materialov in ne sme biti otroku prevelika – tudi na ta način omejimo vsebino in težo torbe. Težje stvari zložimo v del, ki nalega na hrbet, kar omogoči lažje gibanje. Če so težje stvari na zunanjem delu torbe, se premakne težišče telesa iz centra, kar povzroča neželene nagibe hrbta, slabo držo.
Vse stvari zložimo v eno torbo, naj otrok ne prenaša več torb ali vreč. Spodbujajmo otroka, naj nosi le tisto, kar v šoli ta dan potrebuje.
Od vseh torb, ki so na trgu, sta primerna le dva tipa:
- t.i. »cross-body« oprtnik s širokim in podloženim trakom,
- nahrbtnik z dvema oblazinjenima in nastavljivima naramnicama ter pasom.
Ali imate informacijo o tem, ali se v zadnjih letih pojavlja več težav zaradi nošenja in vedno težjih torb?
Največ raziskav je bilo narejenih v Avstraliji, kjer 70 % šoloobveznih otrok toži zaradi bolečin v hrbtu ob nošnji šolskih torb. Za primer: težka torba, ki visi čez eno rame lahko, po 12 letih šolanja, povzroči kronične težave v hrbtnem delu. Krči mišic, nepravilne krivine hrbtenice (skolioza, kifoza), bolečine v vratnem predelu, v ramenih, glavoboli, slaba drža so pogoste posledice nepravilnih obremenitev s šolskimi torbami. Podobne rezultate beležijo tudi v Angliji in Španiji.
Dejavniki tveganja – najpogostejši povzročitelji bolečin v hrbtu:
- Šolska torba je težja od 10 % otrokove teže,
- Nošnja torbe v eni roki,
- Nošnja torbe čez eno rame,
- Nepravilna razporeditev teže v torbi,
- Nepravilna izbira torbe (prevelika, predolga…).
Po avstralski statistiki:
- Povprečna šolska torba je pretežka glede na težo otroka,
- 79,1 % otrok trdi, da jim je torba pretežka,
- 65,7 % otrok toži zaradi utrujenosti od nošnje torbe,
- 46,1 % navaja bolečine v hrbtu zaradi nošnje torbe.
Veliko otrok se pritožuje nad nepravilno višino stolov in miz v predavalnicah, zlasti v višjih razredih osnovnih šol in v srednjih šolah. Naši pediatri opozarjajo, da lahko neprilagojena višina sedala sedeža in prenizke mize velikokrat povzročijo težje okvare v hrbtenici (drža!) – otroci zrastejo v mladostnike, ki so pogosto preveliki za obstoječe stole in mize v šolah. Opozorila velja vzeti resno, saj so zadnje generacije otrok vse višje. Pri manjših otrocih je lažje, saj jim lahko starši priskrbijo posebno blazino za sedalo, kar otroku omogoči, da sedi dovolj visoko glede na rob mize. V tem primeru bi otrok potreboval tudi naslon/podlago za stopala.
V Mariboru so v šolskih ambulantah v šolskem letu 2010/2011 med osnovnošolci zabeležili 6 % nakazanih sprememb v hrbtenici (večinoma bolečine), 0,7 % osnovnošolcev pa ima že izražene spremembe (skolioze, kifoze). V srednji šoli je 10,6 % mladostnikov tožilo za bolečinami v hrbtu, 0,3 % pa je izraženih sprememb – seveda so zabeleženi le tisti, ki so prišli v svojo šolsko ambulanto.
Če ima otrok težave, kam se lahko starš obrne? Kakšno je zdravljenje?
Kadar ima otrok težave, je zagotovo najprej potrebno k šolskemu zdravniku, ki oceni stopnjo težav. Zelo pogosto se šolski zdravnik odloči za napotitev takega otroka v Center za korektivno telovadbo v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca, kadar pa so ob bolečinah prisotne tudi večje spremembe hrbteničnih krivin, napotijo otroka k fiziatru ali ortopedu. Seveda lahko mimo sistema in brez napotnice starši sami pripeljejo otroka k specialistu, čeprav po pregledu zahtevamo, da se o stanju vsekakor obvesti šolskega zdravnika.