Poletni čas prinaša veliko sprostitve in tudi sonca.
Z nastopom pomladi na široko odpiramo vrata poletju, poletni čas pa prinaša veliko sprostitve, počitnic, veselja in seveda tudi sonca. Vsi ledeni možje so že za nami, odšla je tudi že »poscana Zofka«, tako da je zdaj pravi čas, da se pripravimo na sonce.
Sonce je velik planet in oddaja številne elektromagnetne valove - do Zemljine površine pa prispejo le vidna svetloba ter infra rdeči (IR) in ultravijolični (UV) žarki. V snopu sončnih žarkov je približno 50 odstotkov svetlobnih, 40 odstotkov IRžarkov in le 10 odstotkov UV žarkov. Med vsemi so UV žarki (ob svetlobnih žarkih) biološko najpomembnejši, saj povzročajo tudi spremembe na koži. IRžarki delujejo predvsem toplotno.
UV žarke delimo na UVA, UVB in UVC: UVC žarki so kratkovalovni in jih večina ne doseže površine Zemlje, ker jih vsrka ozonski plašč. Žarke UVC proizvajajo tudi umetno - ker dobro uničujejo bakterije, se uporabljajo za dezinfekcijo.
UVB so srednjevalovni žarki, ki jih ozonski plašč prepušča, prepušča jih tudi voda, ne prepušča pa jih okensko steklo. Na koži velikokrat povzročajo rdečino, ki ji sledi porjavitev, potemnitev kože (pigmentacija). Pozor: posamezni sloji žarkov UVB so odgovorni za nastajanje rakavih sprememb na koži!
Žarki UVA so dolgovalovni in jih okensko steklo prepušča. Na koži povzročajo blago rdečino, pigmentacija je običajno temnejša kot pri UVB. Ti žarki ne spodbujajo proizvodnje melanina (kožnega pigmenta), ampak le oksidacijo že prisotnega melanina v povrhnjih slojih kože.
Naravna zaščita pred škodljivimi vplivi UV žarkov je ozonski plašč. Ta se v zadnjih desetletjih tanjša, pojavljajo se ozonske luknje, ki so posledica škodljivih vplivov sodobne civilizacije (npr. izpušni plini). Iglasti gozdovi, ki sicer vsrkavajo velike količine škodljivih UV žarkov, propadajo predvsem zaradi škodljivih izpušnih plinov.
V zmernih količinah so UV žarki seveda koristni in delujejo zdravju ugodno. Naravni in tudi umetni povečujejo splošno odpornost organizma, preprečujejo razvoj rahitisa (vplivajo na nastajanje aktivne oblike vitamina D), dobrodejno vplivajo tudi na nekatere oblike kožnih bolezni: luskavico, akne, nevrodermitis ...
Večje količine UV žarkov (sonce) pa povzročajo številne težave in neprijetnosti, predvsem na koži. Ker pa smo ljudje vendarle različni, se tudi koža na sonce različno odziva - glede na fototip kože:
- Keltski tip kože ima značilno, zelo svetlo polt s pegami, svetle (plave) ali rdeče lase. Ta polt je zelo občutljiva, vedno se pojavijo opekline, nikoli ne porjavi ali potemni.
- Nordijski (plavi) tip kože označuje svetla polt, ki se nagiba k poletnim pegam, lasje so svetli (plavi) ali nekoliko temnejši. Koža je precej občutljiva, reagira s sončnimi opeklinami in slabo porjavi.
- Rjavi nordijski tip ima temnejšo polt brez peg, lasje so svetlo kostanjevi ali kostanjevi. Opekline se redko pojavijo, koža porjavi razmeroma hitro in ohrani barvo.
- Mediteranski tip kože s temno poltjo, barva las je črna ali temno rjava. Ta tip ni občutljiv na sonce, praviloma nikoli ni opeklin, takoj in močno porjavi.
Običajne posledice pretiranega sončenja poznamo (opekline!), čedalje več pa je alergij na sonce. Te se pojavijo že ob prvih stikih s sončnimi žarki, zato se vedno več ljudi zelo resno pripravlja na poletno sezono. Marsikdo se odloči za preventivo s kalcijem, sredstvi za porjavitev, vitaminskimi pripravki in raznimi zeliščnimi mešanicami ter mazili, nekaj pa se jih odloči za sončenje v solarijih, pod umetnim soncem.
Sodobni solariji sevajo žarke UVA, imajo dobre filtre, ki čistijo tudi najmanjše sledove žarkov UVB (ti so najbolj nevarni za zdravje kože). Žarnice praviloma niso močnejše od 25.000 vatov za telo in 3000 vatov za obraz. Vsi sodobni solariji imajo tudi oznako evropske kontrole kvalitete (CE).
Vendar le dober solarij ni zagotovilo za varno umetno sončenje. Upoštevati moramo tudi pravila za sončenje v solarijih, saj lahko ta oblika izpostavljanja UV žarkom prav tako povzroči neželene učinke. V solariju predvsem ne smemo prekoračiti priporočenega časa sončenja. Začetnikom priporočamo uvajalno sončenje: prve tri do pet dni (glede na tip kože) 5 minut sončenja dnevno, naslednje tri do pet dni (spet po tipu kože) po 10 minut dnevno. Šele nato lahko preskočijo na daljši čas, na 15 minut. Za vzdrževanje barve se priporoča sončenje 2 do 3-krat tedensko po največ 10 minut dnevno.
Primerno je, da solariju sledi še naravno sončenje v jutranjih ali popoldanskih urah. Naravni sončni žarki namreč segajo globlje in vzpodbujajo tudi nastajanje novih pigmentnih celic (melanocitov), ne le oksidacije že prisotnih v zgornjem sloju kože. S kombinacijo umetnih in naravnih žarkov dosežemo lepšo in obstojnejšo barvo, predvsem pa se izognemo težavam.
Pred sončenjem in po njem moramo uporabiti primerne kreme, ki kožo nahranijo, navlažijo. Krema naj vsebuje vitamina A in E, ob tem še elastin, kolagen in naravne kisline. S tem preprečimo nastajanje por.
Kot smo že omenili, umetno sončenje uporabljamo tudi za zdravljenje pri urtikarijah in sončnem dermatitisu (fotoalergična obolenja kože), pri vitiligu (izguba kožnega pigmenta) in luskavici (nevnetna, nenalezljiva kožna bolezen z rdečkastimi žarišči, ki so prekrita s srebrno-belimi luskami). Pri takem zdravljenju se koža postopoma izpostavlja žarkom UVA - najprej minuto in pol, nato vsakič minuto in pol dlje. S tem zmanjšamo občutljivost kože na sonce in preprečimo fotoalergične reakcije. Zdravljenje z žarki UVA lahko ublaži tudi bele lise pri vitiligu, pri luskavici pa postopno izpostavljanje umetnemu soncu (v kombinaciji z zdravili) zmanjšuje število lusk in rdečino.
V solarijih je treba
upoštevati pravila
za sončenje!
Kadar se odločite za umetno sončenje, vsekakor upoštevajte naslednje:
- Uporabljajte le solarije, ki imajo redno kontrolo luči in filtrov. Največ poškodb kože nastaja v solarijih zaradi starih filtrov in starih, slabih žarnic.
- Pred vstopom v solarij izperite vse dišave in parfume; dišave pogosto vsebujejo snovi, ki povzročajo fotosenzibilnost, zato se na nadišavljenih delih kože zelo rade pojavijo lise, packe, ki so lahko celo trajne.
- Oči zaščitite s temnimi očali.
Med nami so tudi t.i. visokorizične osebe, ki jim odsvetujemo naravno in tudi umetno sončenje:
- osebe svetlih ali rdečih las, katerih polt težko potemni in hitro pordeči;
- osebe, pri katerih se je v širšem sorodstvu že pojavil rak kože;
- osebe, ki imajo veliko temnih kožnih madežev, znamenj in pik,
- osebe, ki jemljejo zdravila, ki zmanjšajo odpornost kože na UV žarke (antibiotiki!);
- otroci, stari manj kot 16 let.